Jedro

Vezanost na že rešeno predhodno vprašanje se izvaja le iz izreka odločbe o pravici ali pravnem razmerju, o katerih je bilo v nekem drugem postopku odločeno kot o glavnem vprašanju (objektivne meje vezanosti). Vezanost na predhodno vprašanje ne more zajemati ugotovitev v obrazložitvi.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

II. Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje pravdni postopek prekinilo do pravnomočnega zaključka pravdnega postopka, ki se pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani vodi pod II P 1141/2015. Tako je odločilo, ker je sklenilo, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja obstoja najemnega razmerja.

2. Zoper sklep se pritožuje toženec in med drugim navaja, da ne drži, da bi odločitev v pravdi II P 1141/2015, v kateri tožniki od toženca zahtevajo »zagotovitev« prostorov, ki so predmet najemne pogodbe, katere sklenitev v tej pravdi terjajo tožeče stranke, predstavljala t.i. predhodno vprašanje.

3. Tožnika na pritožbo nista odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Glede na 206. člen Zakona o pravdnem postopku1 lahko sodišče med drugim odredi prekinitev postopka, če sklene, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja v smislu 13. člena ZPP. Slednji določa, da kadar je odločba sodišča odvisna od predhodne rešitve vprašanja, ali obstaja kakšna pravica ali pravno razmerje (predhodno vprašanje), pa o njem še ni odločilo sodišče ali drug pristojen organ, lahko sodišče samo reši to vprašanje, če ni s posebnimi predpisi drugače določeno.

6. Predhodno ali prejudicialno vprašanje, ki je lahko razlog za prekinitev postopka, je vprašanje o obstoju ali neobstoju kakšne pravice ali pravnega razmerja. Torej mora biti tudi v matičnem postopku, kjer se rešuje predhodno vprašanje, predmet zahtevka ugotovitev obstoja ali neobstoja kakšne pravice ali pravnega razmerja. Vezanost na že rešeno predhodno vprašanje se izvaja le iz izreka odločbe o pravici ali pravnem razmerju, o katerih je bilo v nekem drugem postopku odločeno kot o glavnem vprašanju (objektivne meje vezanosti). Vezanost na predhodno vprašanje ne more zajemati ugotovitev v obrazložitvi, saj postane pravnomočen in izvršljiv zgolj izrek sodne odločbe, ne pa tudi razlogi v obrazložitvi.2

7. Predmet pravde, v kateri je sodišče izdalo izpodbijani sklep, je oblikovalni zahtevek na sklenitev najemne pogodbe za nepremičnino. Predmet pravde, v kateri naj bi se reševalo predhodno vprašanje (II P 1141/2015), zaradi katerega je sodišče z izpodbijanim sklepom prekinilo postopek, pa je (glej pripravljalno vlogo z dne 26. 3. 2018 – priloga A28) izročitev v posest in zagotovitev uporabe določenih prostorov, predložitev gradbenega in uporabnega dovoljenja ter še nekateri zahtevki. Nobeden od zahtevkov, ki jih (glede na razpoložljive podatke spisa) v zadevi II P 1141/2015 uveljavljajo tožniki, se ne glasi na ugotovitev obstoja kakšne pravice ali pravnega razmerja, temveč na opravo določenih dejanj. V pravdi II P 1141/2015 je torej predhodno (in ne glavno) vprašanje obstoj oziroma veljavnost najemne pogodbe za prostore na M. 3, zato pritožba pravilno opozarja, da odločitev v zadevi II P 1141/2015 ni prejudicialna v predmetni pravdi.

8. Odločitev sodišča prve stopnje je tako napačna, saj je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu zmotno uporabilo določbe 13. in 206. člena ZPP o prekinitvi postopka zaradi reševanja predhodnega vprašanja. Zato je pritožbeno sodišče na podlagi 3. točke 365. člena ZPP pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo. V nadaljevanju postopka naj prvostopenjsko sodišče upošteva, da se v zadevi II P 1141/2015 ne obravnava zahtevek, ki bi lahko bil predhodno vprašanje v predmetni pravdi. Pritožbeno sodišče še pripominja, da sta obe pravdni zadevi vsebinsko povezani, zahtevka, ki sta v obeh pravdah uperjena zoper istega toženca, pa sta vsebinsko in logično v medsebojnem nasprotju (v eni pravdi tožniki implicitno zatrjujejo, da najemno razmerje že obstoji, saj zahtevajo izpolnitev najemodajalčevih obveznosti, v drugi pravdi pa šele zahtevajo sklenitev najemne pogodbe), zato bi bilo v tem primeru zelo primerno in v skladu z načelom ekonomičnosti ter pospešitve postopka obe pravdi združiti na podlagi 300. člena ZPP.

9. Ker bo šele s končno odločitvijo v zadevi jasno, katera stranka je uspela, je pritožbeno sodišče na podlagi tretjega odstavka 165. člena ZPP odločitev o pritožbenih stroških pridržalo za končno odločbo.

1 Uradni list RS, št. 73/2007 – UPB-3 in nadaljnji, v nadaljevanju ZPP. 2 Primerjaj V. Rijavec, komentar 13. člena ZPP v: Pravdni postopek – zakon s komentarjem, 1. knjiga, Uradni list RS in GV Založba, Ljubljana 2005, str. 130.