Jedro

Z določitvijo vrednosti nepremičnine nezadovoljna stranka ima na razpolago procesnopravno izrecno predvidene druge možnosti za varstvo svojih interesov, ki se jih je dolžnica v tem postopku tudi sicer že (uspešno) poslužila in ki zato ne morejo hkrati pomeniti tudi tehtnega razloga za delegacijo pristojnosti v pomenu določbe 67. člena ZPP.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Pred Okrajnim sodiščem v Lendavi kot stvarno in krajevno pristojnim sodiščem je v teku izvršba na nepremičnino dolžnice vl. št.... k.o. ..., slednja pa je predlagala določitev drugega stvarno pristojnega sodišča za postopanje v tej zadevi. Predlog utemeljuje s trditvami o nezaupanju Okrajnemu sodišču v Lendavi in sodnemu cenilcu M. B., ki je po njenem mnenju bistveno prenizko ocenil vrednost nepremičnine. Zaradi tega je dolžnica podala predlog za kazenski pregon tako zoper „Državo – Okrajno sodišče v Lendavi“ kot tudi zoper sodnega cenilca M. B. Zavzema se za prenos pristojnosti na sodišče v Ljubljani in za določitev sodnega cenilca I. G. ..., ki je že opravljal revalorizacijo cenitve dolžničine nepremičnine.

2. Predlog ni utemeljen.

3. Stvarna in krajevna pristojnost sodišča za odločanje v sodnem postopku je urejena z zakonom in stranke mimo teh določb ne morejo poljubno izbirati sodišča. Tudi pogoji za sicer izjemoma predvideno možnost odstopa od takšne ureditve so določeni v zakonu. Po določbi 67. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke (ali pristojnega sodišča) določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi.

4. Razloga smotrnosti – torej da bi se postopek laže (hitreje in ceneje) opravil pred drugim sodiščem – dolžnica ne zatrjuje (glede na lego nepremičnine in njen predlog za izbiro sodnega cenilca kvečjemu obratno). Če pa dolžnica spričo vsebine njenega predloga meri morda na dvom o tako imenovani objektivni nepristranskosti sodišča, je tak dvom sicer lahko „drug tehten razlog“ v pomenu določbe 67. člena ZPP. Vendar mora biti utemeljenost takega dvoma tudi izkazana, saj se objektivna nepristranskost sodišča izraža zlasti v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije, ki se kot eden od postulatov poštenega sojenja domneva. Tega pa ni mogoče pravno upoštevno storiti z ne povsem razumljivim sklicevanjem dolžnice na vložitev predloga za kazenski pregon zoper „Državno – Okrajno sodišče v Lendavi“ kot posledico njenega nezadovoljstva z ocenitvijo vrednosti njene nepremičnine. Enako velja glede dolžničinega sklicevanja na njen predlog za kazenski pregon zoper sodnega cenilca M. B., saj ima z določitvijo vrednosti nepremičnine nezadovoljna stranka na razpolago procesnopravno izrecno predvidene druge možnosti za varstvo svojih interesov, ki se jih je dolžnica v tem postopku tudi sicer že (uspešno) poslužila in ki zato ne morejo hkrati pomeniti tudi tehtnega razloga za delegacijo pristojnosti v pomenu določbe 67. člena ZPP.

5. Ker se po obrazloženem izkaže, da razlogi, ki bi terjali prenos pristojnosti, niso podani, je bilo treba dolžničin predlog zavrniti.