Jedro

V primeru, ko stranka v svojem predlogu za taksno oprostitev ne navede resničnih oziroma popolnih podatkov, je potrebno ob smiselni uporabi tretjega in četrtega odstavka 13. člena ZST-1 njen predlog zavrniti.

Sodišče podatkov o bančnih računih, ki jih ima stranka odprte v tujini, ne more pridobiti, če teh podatkov ne razkrije stranka sama.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo tožnikov predlog za oprostitev plačila, za odlog in za obročno plačilo sodne takse za redni postopek v višini 180,00 EUR.

2. Zoper ta sklep je tožnik vložil pravočasno pritožbo. Predlagal je, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v ponovno odločanje. Uveljavljal je vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP).

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev o zavrnitvi predloga za taksno olajšavo oprlo na ugotovitev, da tožnik potem, ko ga je sodišče prve stopnje pozvalo na dopolnitev svojega predloga za oprostitev plačila sodne takse, ni razkril resničnih in popolnih podatkov o svojem materialnem stanju. Ugotovilo namreč je, da tožnik opravlja dejavnost sobodajalstva. Z vpogledom v Evidenco obdavčljivih dohodkov fizičnih oseb pa je ugotovilo, da tožnik v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo predloga za taksno oprostitev ni prejemal nobenega obdavčljivega dohodka. Ker je tožnik zamolčal, da opravlja dejavnost sobodajalstva in ni pojasnil, ali iz tega naslova prejema dohodek, naj tožnik ne bi zadostil svojemu trditvenemu in dokaznemu bremenu o tem, da z opravljanjem navedene dejavnosti ne zmore zagotoviti sredstev za plačilo sodne takse.

5. Pritožbeno sodišče je ponovno vpogledalo v Evidenco obdavčljivih dohodkov fizičnih oseb in drugače kot sodišče prve stopnje ugotovilo, da je tožnik v obdobju zadnjih treh mesecev pred vložitvijo predloga za taksno oljašavo (aprila, maja in junija 2023) prejemal plačo oziroma drugo obliko denarnega priliva v bruto mesečni višini 800,00 EUR. Tožnik izvora teh sredstev v svojem predlogu oziroma njegovi dopolnitvi ni pojasnil. 6. Pritožbeno sodišče poudarja, da mora imeti tožnik kot fizična oseba, ki opravlja dejavnost oddajanja zasebnih sob, v skladu z določilom tretjega odstavka 37. člena Zakona o davčnem postopku (ZdavP-2) odprt transakcijski račun. Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje pa iz izpisa transakcijskih računov fizičnih oseb izhaja, da tožnik v Republiki Sloveniji nima odprtega bančnega računa. Iz tega je mogoče sklepati, da ima tožnik bančni račun odprt v tujini, saj v nasprotnem primeru podatek o tožnikovem obdavčljivem dohodku s strani FURS v navedeni evidenci ne bi mogel biti zabeležen.

7. V četrti alineji 12. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) določena obvezna sestavina predloga za taksno oprostitev so podatki o dohodkih in premoženju, o katerih se ne vodijo zbirke podatkov. Na predložitev teh podatkov je bil tožnik s sklepom sodišča prve stopnje z dne 26. 6. 2023 tudi pozvan. V sodni praksi je zavzeto stališče, da v primeru ko stranka v svojem predlogu za taksno oprostitev ne navede resničnih oziroma popolnih podatkov, je potrebno ob smiselni uporabi tretjega in četrtega odstavka 13. člena ZST-11 njen predlog zavrniti.2

8. Po presoji pritožbenega sodišča bi moral tožnik v svojem predlogu za taksno olajšavo oziroma v njegovi dopolnitvi pojasniti, kam prejema navedeni obdavčljivi dohodek, glede na to, da v Republiki Sloveniji nima odprtega bančnega računa, oziroma v kolikor ima v tujini odprte bančne račune, bi moral predložiti vse potrebne podatke o stanju na svojih transakcijskih računih v tujini v relevantnem obdobju. Sodišče namreč podatkov o bančnih računih, ki jih ima stranka odprte v tujini, ne more pridobiti, če teh podatkov ne razkrije stranka sama.

9. V kolikor predlagatelj taksne olajšave ne predloži podatkov o transakcijskih računih, ki jih ima odprte v tujini kot tudi podatke o morebitnem drugem premoženju v tujini (te podatke pa mora predložiti tudi za svoje družinske člane), sodišču prve stopnje ne omogoči, da oceni njegovo sposobnost zagotoviti sredstva za plačilo sodne takse. Glede na navedeno v obravnavanem primeru ni mogoče sklepati, ali bi bila s plačilom sodnih taks občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja tožnik sam ali njegovi družinski člani. To pomeni, da je takšen predlog za taksno olajšavo nesklepčen. Trditveno in dokazno breme o obstoju upravičenih razlogov je na predlagatelju taksne oprostitve (7. in 212. člen ZPP), pri čemer je dolžan podati vse navedbe in predložiti vse dokaze v predlogu za oprostitev ali v njegovi dopolnitvi. Ker tožnik ni podal podatkov o svojih dohodkih in premoženju v tujini, je odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi predloga za taksno oprostitev pravilna.

10. Glede na zgoraj obrazloženo se pritožbene navedbe o tem, da tožnik v obdobju zadnjih treh mesecev pred vložitvijo predloga za taksno olajšavo ni prejemal dohodka iz naslova oddajanja sob, kar izhaja iz Evidence obdavčljivih dohodkov za fizične osebe, vse navedene podatke pa je lahko prvostopenjsko sodišče na podlagi tožnikovega soglasja pridobilo samo, ne izkažejo kot odločilne za presojo pravilnosti izpodbijane odločitve. Odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi tožnikovega predloga za taksno oprostitev je pravilna že iz zgoraj navedenega razloga: tožnik v predlogu za taksno oprostitev oziroma v njegovi dopolnitvi ni navedel resničnih in popolnih podatkov glede svojega premoženja v tujini, zato je potrebno njegov predlog za taksno oprostitev ob smiselni uporabi tretjega in četrtega odstavka 13. člena ZST-1 zavrniti.

11. Glede na zgornje razloge pritožba ni utemeljena. Ker pritožbeno sodišče tudi ob uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa ni zaznalo nobenih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi z s prvim odstavkom 366. člena ZPP, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

12. Pritožnik mora sodno takso, odmerjeno s plačilnim nalogom z dne 9. 5. 2023, plačati v roku, na račun in način, določen v plačilnem nalogu. Rok za plačilo začne teči od vročitve sklepa višjega sodišča. Pritožnik je bil o pravnih posledicah neplačila sodne takse že poučen v citiranem plačilnem nalogu.

1 Tretji odstavek 13. člena ZST- 1 določa, da lahko sodišče sklep o oprostitvi plačila taks med postopkom razveljavi, če ugotovi, da jih stranka zmore plačati. Pri tem odloči, ali naj stranka plača tudi takse, ki jih je bila oproščena. Če je sklep razveljavljen zato, ker je stranka v predlogu za oprostitev plačila taks navedla neresnične podatke, mora plačati dvakratnik taks, ki jih je bila oproščena. 2 Glej na primer sklepe VSL I Cpg 159/2018 z dne 16. 3. 2018, I Cpg 644/2021 z dne 11. 7. 2022 in I Cpg 507/2020 z dne 25. 9. 2020.