Jedro

ZPIZ ne opredeljuje pojmov rednega študija, trajanja študija, statusa študenta, njegove pravice in dolžnosti, prehoda iz enega študijskega programa v drugega ter ne določa, kdaj se redni študij konča. Zato imajo določbe 78., 81. in 82. člena ZPIZ lastnosti blanketne norme, katerih vsebina je določena v zakonu s področja vzgoje in izobraževanja.

Izrek

Reviziji se ugodi, sodba sodišča druge stopnje se razveljavi in zadeva vrne temu sodišču v novo sojenje.

Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je delno ugodilo tožbenemu zahtevku in razveljavilo odločbi Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje št. 38-244.200 z dne 18.1.1995 in št. P-244.200 z dne 17.10.1995, na podlagi katerih je tožniku prenehala pravica do družinske pokojnine in se je njeno izplačevanje z dnem 31.1.1995 ustavilo. Sodišče je ugotovilo, da ima D. T. za čas rednega študija od 19.1.1995 do 12.1.1996 pravico do družinske pokojnine, njeno odmero in izplačevanje je naložilo v odločitev toženi stranki. Tožnikov tožbeni zahtevek za priznanje zakonitih zamudnih obresti je zavrnilo kot neutemeljen. Pravno podlago za ugoditev zahtevku tožnika je našlo v določbi 2. odstavka 82. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 12/92 do 54/98 - ZPIZ), po kateri ima otrok v primeru, če je prekinil šolanje zaradi služenja vojaškega roka, pravico do družinske pokojnine tudi po dopolnjenem 26. letu starosti, vendar največ toliko časa, za kolikor je prekinil redno šolanje zaradi služenja vojaškega roka. Čeprav je tožnik zaradi služenja vojaškega roka prekinil redni študij na Fakulteti za elektrotehniko in računalništvo in se po dopolnjenem 26. letu starosti (19.1.1995) redno šolal na Fakulteti za strojništvo, sta, po presoji sodišča, oba pogoja iz omenjene zakonske norme izpolnjena. Določba 2. odstavka 82. člena ZPIZ namreč ne določa, da ima navedeno pravico samo tisti študent, ki je po dopolnjenem 26. letu starosti redno vpisan v tisti študij, ki ga je zaradi služenja vojaškega roka prekinil. Proti prvostopni sodbi sta vložila pritožbi tožeča in tožena stranka. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnika zavrnilo kot neutemeljeno, ugodilo pa je pritožbi tožene stranke in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek zavrnilo kot neutemeljen. Sodišče druge stopnje je presodilo, da se mora določba 2. odstavka 82. člena ZPIZ razlagati ozko, izhajajoč iz njenega namena. Ratio legis navedene norme je, da se omogoči socialna varnost študentu, ko redno študira, da zaključi izobraževanje na tisti študijski usmeritvi, na katero je bil sprejet ob začetku študija. Zato mora v rednem roku, to je do zaključka absolventskega staža, diplomirati in si z zaposlitvijo sam zagotoviti socialno varnost. Proti pravnomočni sodbi sodišča druge stopnje je tožnik vložil revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke 339. člena ZPP in zmotne uporabe materialnega prava. V obrazložitvi revizije očita sodišču druge stopnje, da glede pravilne uporabe določbe 2. odstavka 82. člena ZPIZ samo ni bilo dovolj prepričano, saj je izrazilo le "mnenje" o tem. To pa pomeni le nizko stopnjo gotovosti o pravilnosti svoje odločitve. Ker pritožbeno sodišče svojega prepričanja, ne pa zgolj mnenja, ni objektiviziralo z razlogi, iz katerih bi bilo razvidno, po kateri poti je prišlo do "mnenja", ni možen preizkus pravilnosti njegove odločitve. S tem pa je bil bistveno kršen pravdni postopek iz 14. točke 339. člena ZPP. Sodišče druge stopnje je tudi zmotno uporabilo materialno pravo. V določbi 2. odstavka 82. člena ZPIZ je izražen namen zakonodajalca, da podpre študij tudi po 26. letu starosti študenta v primeru, če ga je moral prekiniti zaradi resnih objektivnih razlogov, ki niso na njegovi strani. Zato predlaga, da revizijsko sodišče sodbo sodišča druge stopnje razveljavi, sodbo prvostopnega sodišča pa v zavrnilnem delu, in zadevo vrne pritožbenemu sodišču v ponovno sojenje.

Ker je bila v tej zadevi izdana sodba prvostopnega sodišča dne 16.9.1998, torej pred uveljavitvijo novega zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 - ZPP) dne 14.7.1999, je bilo glede na določbo 1. odstavka 498. člena uporabiti tako v pritožbenem kot v revizijskem postopku določbe zakona o pravdnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 4/77 do 27/90 - ZPP-77).

Revizija je bila po določbi 390. člena ZPP-77 vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo, in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija je utemeljena.

Revizijsko sodišče je izpodbijano sodbo po uradni dolžnosti preizkusilo glede bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 10. točke 2. odstavka 354. člena ZPP-77, vendar take kršitve ni ugotovilo.

Uveljavljena absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 13. točke 2. odstavka 354. člena ZPP-77 ni podana. Izpodbijana sodba zaradi uporabe izraza "mnenja" v obrazložitvi nima očitanih pomanjkljivosti. Predvsem je opozoriti, da se prepričanje sodišča nanaša na ugotovitve dejanskega stanja kot podlage za uporabo materialnega prava. Temeljno načelo, ki velja za ocenjevanje dokazov, je načelo proste presoje dokazov (8. člen ZPP-77 v zvezi s 1. odstavkom 14. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih - Uradni list RS, št. 19/94, 20/98 - ZDSS). Katera dejstva je treba šteti za dokazana, odloči sodišče po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka. Načelo proste presoje dokazov pomeni, da sodišče samostojno in po svobodnem notranjem prepričanju, po svojem osebnem in z ničemer vezanim mišljenjem presoja, ali se lahko neko dejstvo, na podlagi izvedenih dokazov šteje za resnično. V obravnavanem primeru pa je sodišče druge stopnje sprejelo kot pravilno dejansko stanje, ugotovljeno pred sodiščem prve stopnje, po njegovi presoji (mnenju) pa je bila zmotno uporabljena določba 2. odstavka 82. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (4. točka 373. člena ZPP-77).

Revizijsko sodišče se strinja s stališčem tožeče stranke, da obrazložitev te presoje v drugostopni sodbi ni sprejemljiva. Po določbi 1. odstavka 78. člena ZPIZ ima otrok pravico do družinske pokojnine do dopolnjenega 15. leta starosti oziroma do konca rednega šolanja, vendar največ do dopolnjenega 26. leta starosti. Redno šolanje se dokazuje vsako leto s potrdilom šole (1. odstavek 81. člena). Če študija ne konča do 26. leta, se mu po določbi 2. odstavka 82. člena istega zakona izplačuje družinska pokojnina tudi po tej starosti, vendar največ toliko časa, kot je trajalo služenje vojaškega roka. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ne opredeljuje pojmov rednega študija, trajanja študija, statusa študenta, njegovih pravic in dolžnosti, prehoda iz enega študijskega programa v drugega ter ne določa, kdaj se redni študij konča. Zato imajo omenjene določbe 78., 81. in 82. člena ZPIZ lastnosti blanketne norme, katerih vsebina je določena v zakonih s področja vzgoje in izobraževanja. Njihov pomen zato ne more biti prepuščen zgolj sodni razlagi, temveč ga je potrebno ugotoviti po že sprejetih predpisih (dopolnilnih normah).

Pojem rednega študija se po zakonu o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 67/93 do 99/99 - ZViš) - ki ga je v obravnavanem primeru uporabiti - povezuje z rednim vpisom (38. člen), trajanjem študija (36. člen), prehodom (39. člen), statusom študenta (65. člen), njegovega prenehanja (70. člen) ter pravic in dolžnosti študentov (66. člen). Zato bi sodišče druge stopnje moralo na ugotovljeno dejansko stanje uporabiti tako določbe zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju kot tudi določbe zakona o visokem šolstvu.

Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, ki ga je kot pravilno sprejelo sodišče druge stopnje izhaja, da je tožnik zaradi služenja vojaškega roka v obdobju od 17.9.1987 do 9.9.1988 (11 mesecev in 23 dni) prekinil redni študij na Univerzi v Ljubljani, Fakulteti za elektrotehniko in računalništvo. Na tej fakulteti ni diplomiral, čeprav mu je v študijskem letu 1993/94 iztekel absolventski staž, v istem letu pa je bil vpisan v 2. letnik rednega študija na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani, enota Novo mesto.

Pravica do družinske pokojnine gre študentu po 1. odstavku 78. člena ZPIZ do konca rednega šolanja, vendar največ do dopolnjenega 26. leta starosti. Če študija do 26. leta ne konča, ima kot že povedano, po 2. odstavku 82. člena istega zakona, pravico do izplačevanja družinske pokojnine tudi po tej starosti, vendar največ toliko časa, kot je trajalo služenje vojaškega roka. Ker je bil v tožnikovem primeru prekinjen študij zaradi služenja vojaškega roka na Fakulteti za elektrotehniko, je po presoji revizijskega sodišča odločilnega pomena, odgovor na vprašanje, kdaj in iz kakšnega razloga mu je na tej fakulteti prenehal status študenta. Po 70. členu Zakona o visokem šolstvu študentu med drugim preneha status študenta, če ne diplomira v 12. mesecih po zaključku zadnjega semestra (2. alinea 1. odstavka) oziroma se izpiše (3. alinea 1. odstavka), ali se med študijem ne vpiše v naslednji letnik oziroma semester (4. alinea 1. odstavka). Po 2. odstavku istega zakonskega določila se v primerih iz 2. in 4. alinee študentu iz upravičenih razlogov status študenta lahko podaljša, vendar največ za eno leto. Med pravice študenta je zakon o visokem šolstvu v 3. alinei 1. odstavka 66. člena določil, da se lahko izobražuje po več študijskih programih (vzporedno izobraževanje), po interdisciplinarnih ali po individualnih študijskih programih, ki jih izvaja eden ali več visokošolskih zavodov. Postopki in pravila o vzporednem, interdisciplinarnem in individualnem študiju so podrobneje urejeni v Statutu visokošolskega zavoda, prav tako o dokončanju izobraževanja, prehodih med študijskimi programi in nadaljevanje študija po prekinitvi (2. odstavek 66. člena).

Iz omenjenih zakonskih norm ne izhaja, da mora študent diplomirati do zaključka absolventskega staža in to na istem študijskem programu, ki ga je prekinil zaradi služenja vojaškega roka, kot je presodilo pritožbeno sodišče v izpodbijani sodbi. Sodišče druge stopnje je s tem, da je tožbeni zahtevek zavrnilo, zmotno uporabilo materialno pravo, to je določbe zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in zakona o visokem šolstvu.

Zato je revizijsko sodišče izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču druge stopnje, da presodi, če so ob ugotovljenem dejanskem stanju podani pogoji za (delno) ugoditev tožbenemu zahtevku (2. odstavek 395. člena ZPP-77).