Jedro

Zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, pritožba ni dovoljena in jo je zato treba zavreči.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnje postopanje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo pritožbo toženke, ki jo je vložila zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani z dne 27.10.1999, opr. št. II Cp 1728/98. Proti sklepu se brez navedbe pritožbenih razlogov pritožuje toženka ter v pritožbi navaja, da tožeči stranki ne dolguje vtoževanega zneska, pač pa le glavnico v višini okoli 500.000,00 SIT. Pri tem namreč ni pripravljena plačati zamudne obresti v višini, kot jih terja tožeča stranka.

Pritožba je utemeljena.

Res je, kot ugotavlja prvo sodišče, da zoper pravnomočno sodbo višjega sodišča ni dovoljena pritožba in je zato treba tako pritožbo zavreči v skladu s 358. členom ZPP, kot je to storilo sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom. Vendar sodišče druge stopnje ocenjuje, da je prvo sodišče tako odločitev sprejelo preuranjeno.

Zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, lahko stranke vložjo izredna pravna sredstva, med katera spada tudi revizija.

Toženka je prava neuka stranka in možno je, da je svojo vlogo naslovila s pritožbo, namesto z revizijo. Ni pomemben naslov vloge, pač pa, kaj hoče stranka z vlogo doseči. Če to dejstvo iz same vloge jasno ne izhaja, tedaj je treba razjasniti to vprašanje tako, da stranka poda izjavo o tem, ali naj se pritožbo šteje za revizijo ali ne. V nadaljnjem postopanju bo zato treba s toženko razjasniti, ali naj se njena pritožba zoper sodbo, izdano na drugi stopnji, šteje kot revizija ali ne. Da bo toženka lahko jasno odgovorila na to vprašanje, pa ji je treba pojasniti razliko med pritožbo in revizijo.

Šele v primeru, ko bo toženka pravilno poučena in če bo vztrajala pri pritožbi, jo bo mogoče zavreči kot nedovoljeno.