Jedro

V zemljiškoknjižnem postopku revizija ni dovoljena, zato je Vrhovno sodišče tudi ne more dopustiti.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Murski Soboti je v zemljiškoknjižnem postopku po uradni dolžnosti dovolilo izbris zaznambe razlastitvenega postopka pri nepremičninah: parc. št. 358/5, 358/7, 358/12, 358/13, 358/6, 358/15, 358/17, 358/14, 358/8, 358/16, 358/11, 358/10, 358/9 in 358/4, vse k. o. ..., ki so bile v času začetka zemljiškoknjižnega postopka v lasti drugega udeleženca. Zoper takšno odločitev je drugi udeleženec vložil ugovor, ki ga je sodišče prve stopnje s sklepom zavrnilo in potrdilo sklep o vpisu. Zoper ta sklep je drugi udeleženec nato vložil pritožbo, ki jo je sodišče druge stopnje zavrnilo z izpodbijanim sklepom.

2. Proti sklepu sodišča druge stopnje je drugi udeleženec vložil laično vlogo, ki jo je naslovil kot "Pritožba (v skladu s 127. členom Ustave RS) zoper sklep CDn 20/2021 Višjega sodišča v Kopru z dne 24. 2. 2021". V njej navaja, da sta bila podana pritožba in ugovor utemeljena, saj zemljišča še niso plačana. Očita neizvedbo neposredne ustne obravnave. Poudarja, da so vsa dejanja v korist razlastitvenega upravičenca nezakonita in neutemeljena. Šele ko bo overil notarski podpis pogodbe, bo razlastitveni upravičenec zakoniti lastnik nepremičnin, dotlej pa so vsi posegi na navedenih nepremičninah nezakoniti in predstavljajo grob poseg v njegovo zasebno lastnino. Opozarja, da bi mu moral upravni organ omogočiti udeležbo v postopku spremembe namembnosti in upoštevati njegove pravne interese oziroma mu priznati vlogo stranskega udeleženca, pa tega ni storil. Očita mu še, da je brez vsakršnega postopka in vednosti določil, da so sosednja zemljišča nepremičnin, glede katerih je bil razlaščen, arheološko najdišče, čeprav navedena zemljišča to nikoli niso bila. Ker podpis notarskega zapisa ni overjen, razlastitveni postopek ne more biti končan. Meni, da mu sodišče z opisanimi dejanji krši pravico do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave RS in 1. člena 1. Protokola h Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Predlaga, da se njegovi vlogi ugodi, da se upošteva, da še ni overil notarskega podpisa pogodbe, zato razlastitev še ni končana, in da se zagotovi javno in nepristransko sojenje ter enakopravno obravnavanje. Ob tem naj se upošteva sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice.

3. Vrhovno sodišče je njegovo vlogo štelo kot predlog za dopustitev revizije.

4. Predlog ni dovoljen.

5. V skladu s tretjim odstavkom 120. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1) v zemljiškoknjižnem postopku revizija ni dovoljena. Vrhovno sodišče je zato tudi ne more dopustiti (drugi odstavek 367. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 120. člena ZZK-1 in 42. členom ZNP-1).

6. Poleg tega lahko v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi stranka opravlja postopkovna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, razen če ima sama ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit (tretji in četrti odstavek 86. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 120. člena ZZK-1 in 42. členom Zakona o nepravdnem postopku; v nadaljevanju ZNP-1). Predlagatelj predloga ni vložil po pooblaščencu, ki je odvetnik, temveč sam, pri čemer ni niti zatrjeval niti izkazal, da bi imel opravljen pravniški državni izpit. Za vložitev predloga zato nima postulacijske sposobnosti. Če predlogu za dopustitev revizije ni priložen dokaz o izpolnjevanju pogojev iz četrtega odstavka 86. člena ZPP, sodišče vlogo zavrže (367.č člen ZPP v zvezi z drugim odstavkom 120. člena ZZK-1 in 42. členom ZNP-1).

7. Vrhovno sodišče je zato odločilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

8. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 120. člena ZZK-1 in 42. členom ZNP-1).