Jedro

Glede na to, da je z uveljavitvijo ZZZDR-C, ki je začel veljati 1.5.2004, pristojnost za odločanje o stikih z otroki prešla na okrožno sodišče, v tej zadevi tožnica nima pravnega interesa za izločitev uradnih oseb centra za socialno delo iz postopka odločitve stikov.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

Upravno sodišče je z izpodbijanim sklepom na podlagi 4. točke 1. odstavka 34. člena ZUS zavrglo tožbo tožnice zoper sklep tožene stranke z dne 3.1.2005, s katerim je bila zavržena tožničina zahteva za izločitev uradnih oseb Centra za socialno delo L.Š. (v nadaljevanju: CSD). Tožena stranka je navedeno zahtevo zavrgla, ker jo je tožnica vložila po zaključenem postopku in izdaji odločbe CSD z dne 19.4.2004. Sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijanega sklepa navaja, da je po vpogledu v listine, ki se nahajajo v sodnem spisu ugotovilo, da je tožena stranka ob reševanju tožničine pritožbe zoper odločbo CSD z dne 19.4.2004, to odločbo odpravila in z odločbo z dne 31.12.2004 odločila, da se postopek nadaljuje pred pristojnim sodiščem. Iz navedenega izhaja, da je odločba CSD z dne 19.4.2004, s katero so bili določeni osebni stiki mladoletne N.Ž. z njenim očetom B.Ž., odpravljena. O stikih bo tako v skladu z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list RS, št. 16/2004, v nadaljevanju: ZZZDR-C) odločalo pristojno okrožno sodišče. Iz dopisa tožene stranke upravnemu sodišču z dne 21.3.2005 je tudi razvidno, da se zadeva že vodi pri Okrožnem sodišču v Ljubljani. Po mnenju sodišča tožnica ne izkazuje pravnega interesa v tem upravnem sporu, saj je tožena stranka z odločbo z dne 31.12.2004 odpravila odločbo CSD o stikih in odločila, da se postopek nadaljuje pred pristojnim sodiščem. Tako tožnica ne izkazuje več pravnega interesa za odločanje o izločitvi uradnih oseb CSD, oziroma za odločanje o tožbi zoper izpodbijani sklep tožene stranke. Tudi v primeru, da bi s tožbo uspela in bi sodišče prve stopnje izpodbijani sklep odpravilo, tožnica ne bi pridobila nobene pravice ali pravne koristi, ki je sicer brez te sodne odločbe ne bi imela. Tožnica ne bi uspela oziroma ne bi pridobila nobene pravne koristi niti v primeru eventualnega uveljavljanja obnove postopka iz razloga po 6. točki 260. člena ZUP, saj, kot je že navedeno, se postopek pred CSD ne bo nadaljeval, ampak se bo vodil pred drugim organom in to od začetka. Pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani bo namreč sedaj ponovno, v skladu s spremembami ZZZDR odločalo o stikih mld. otroka z očetom.

Tožnica vlaga zoper navedeni sklep pritožbo iz razlogov zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Ne strinja se s stališčem sodišča prve stopnje, da v tem postopku nima več pravnega interesa, ker je po spremembah in dopolnitvah ZZZDR za odločanje o teh zahtevah pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani. To dokazuje z dopisom Upravne enote L., Izpostava Š. z dne 25.2.2005, iz katerega izhaja, da je za izvršitev odločbe CSD z dne 19.4.2004, pristojen prav CSD. Tudi ob okoliščini, da je spis glede stikov, dodeljen v reševanje okrožnemu sodišču, ne vzdrži stališče izpodbijanega sklepa. Namreč, v sodnem postopku bo sodišče po uradni dolžnosti, ne na predlog strank, opravljalo poizvedbe in zahtevalo mnenje ravno od CSD. Zato je tožničin pravni interes, da v postopkih ne sodeluje več CSD, absolutno podan. Tožnica ima namreč z navedenim CSD že dolgoletne težave zaradi neobjektivnega dela in je zato popolnoma neprimerno, da o pravicah do stikov odloča - vzporedno, ravno izločevani CSD. Pri teh postopkih bo CSD še vedno sodeloval, res je, da ne odločal. Odločitev sodišča pa bo v popolni odvisnosti od mnenja CSD. Izpodbijani sklep pa je tudi nezakonit, ker je v neskladju s 56. členom Ustave RS, ki otrokom zagotavlja posebno varstvo in skrb. Prisiljeni stiki, ki jih je določil CSD, so zagotovo v škodo otroka in v nasprotju z določili navedenega ustavnega člena. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Z uveljavitvijo ZZZDR-C, ki je začel veljati 1. maja 2004, je pristojnost za odločanje o stikih z otroki prešla na okrožna sodišča, centri za socialno delo pa so bili dolžni zadeve, v katerih je bila po uveljavitvi tega zakona odpravljena ali razveljavljena njihova odločba, odstopiti pristojnim sodiščem po uradni dolžnosti (39. člen ZZZDR-C). Ravno za tak primer pa gre v tej zadevi, saj je bila po podatkih sodnega spisa odločba CSD L.Š. z dne 19.4.2004 pravnomočno odpravljena in se postopek glede določitve osebnih stikov mld. N.Ž. z njenim očetom B.Ž. že nadaljuje pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani.

Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da v tej zadevi tožnica nima pravnega interesa za izločitev uradnih oseb CSD L.Š. iz postopka določitve stikov. Neutemeljen je tožničin pritožbeni ugovor, da naj bi uradne osebe tega CSD še vedno sodelovale v predmetnem postopku določitve stikov, saj je v tej zadevi, glede na določbe 39. člena ZZZDR-C pristojnost za odločanje prešla na sodišče. Glede na to, da odločanje o stikih v tožničinem primeru ni več v pristojnosti CSD L.Š., tudi ni možno predlagati izločitve njegovih uradnih oseb iz postopka iz razlogov po 35. členu ZUP. Po spremembah ZZZDR dajejo centri za socialno delo sodiščem v navedenih postopkih le strokovno pomoč, mnenja in podobno. Kolikor bo tožnica želela izključiti uradne osebe CSD L.Š. tudi iz navedenih oblik sodelovanja, pa bo o tem odločalo Okrožno sodišče v Ljubljani.

Neupoštevno je tožničino sklicevanje na dopis Upravne enote L.Š. z dne 25.2.2005. Iz navedenega dopisa izhaja le to, da navedena upravna enota ni več pristojna za opravljanje upravnih izvršb stikov in je zaradi tega CSD L.Š. vrnila več zahtev B.Ž. za izvršbo, zdaj že pravnomočno odpravljene odločbe z dne 19.4.2004. Glede na navedeno je pravilna odločitev prvostopnega sodišča, da izpodbijani sklep tožene stranke o zavrženju tožničine zahteve za izločitev uradnih oseb CSD ne posega v njeno pravico ali njeno neposredno na zakon oprto korist (4. točka 1. odstavka 34. člena ZUS). Pritožbeno sodišče je zato na podlagi 73. člena v zvezi z 68. členom ZUS pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.