Jedro

Odmera pravične denarne odškodnine.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v : - 2. točki izreka spremeni tako, da je tožena stranka tožeči stranki v 15-ih dneh dolžna plačati še 2.900,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od tolarske protivrednosti v višini 694.956,00 SIT od 29.03.2006 do 31.12.2006 in od zneska 2.900,00 EUR od 01.01.2007 dalje in glede teka zakonskih zamudnih obresti od zneska 74,36 tako, da te od tolarske protivrednosti v višini 17.819,63 SIT tečejo tudi od 09.12.2005 do 14.03.2006, - v 3. točki pa tako, da je tožena stranka dolžna v 15 - ih dneh tožeči stranki povrniti njene pravdne stroške v višini 3.378,00 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka tega roka dalje do plačila.

V ostalem se pritožba zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem, a nespremenjenem delu (v preostanku 2. točke izreka) potrdi.

Tožena stranka je v 15 - ih dneh dolžna tožeči stranki povrniti stroške pritožbenega postopka v višini 115,17 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka tega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

(1) Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje toženi stranki naložilo plačilo 3.907,29 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29.03.2006 dalje, plačilo 74,36 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 14.03.2006 dalje ter plačilo zakonskih zamudnih obresti od zneska 700.000,00 SIT za čas od 29.03.2006 do 24.09.2006. V presežku je tožbeni zahtevek zavrnilo, toženi stranki pa naložilo tudi povračilo pravdnih stroškov tožeče stranke v višini 535,64 EUR.

(2) Zoper navedeno sodbo se v zavrnilnem delu po svojem pooblaščencu pritožuje tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Meni, da je višina prisojene odškodnine, glede na ugotovljeno dejansko stanje prenizka. Tožnik ima še vedno telesne bolečine, ki jih bo prestajal do konca svojega življenja, trpel je tudi hude telesne bolečine in doživljal večje neugodnosti med zdravljenjem, ki jih v nadaljevanju pritožbe tudi povzema. Sodišče bi moralo upoštevati tudi mnenje psihiatrov, katerih mnenje v nadaljevanju povzema. Opozarja še, da je tožnik ob dogodku utrpel intenzivni primarni strah, saj je nenadoma padel vznak, z zatiljem udaril po kovinskem predmetu in bil prepričan, da je z njegovim življenjem konec, ali pa da bo ostal trajni invalid. Glede na posledice pa je tudi res ostal invalid, nesposoben za svoje delo, opustiti je moral obdelovanje vinograda, omejen je pri številnih prostočasnih dejavnostih, kar vse mu povzroča duševne bolečine. V posledici nesreče sta se razvili tudi postravmatska stresna motnja in reaktivna depresivna motnja. Meni, da bi moralo sodišče tožniku dosoditi celoten zahtevani znesek za nepremoženjsko škodo, pa tudi za premoženjsko, od katere zakonske zamudne obresti tečejo od zapadlosti dalje. Ker pa je tožnik uspel tudi po temelju, bi moralo sodišče njegov uspeh priznati tudi glede temelja. Meni, da odločitve o stroških ni mogoče preizkusiti, saj iz sodbe ne izhaja, katere stroške je sodišče priznalo in katere ne. Predlaga spremembo sodbe v izpodbijanem delu in priglaša stroške pritožbe.

(3) Tožena stranka na vročeno pritožbo tožeče stranke ni odgovorila.

(4) Pritožba je delno utemeljena.

(5) Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da se tožena stranka zoper sodbo ni pritožila, zato je ta v ugodilnem delu postala pravnomočna.

(6) Tožnik je bil kot delavec pri zavarovancu tožene stranke poškodovan na delovnem mestu, ko se je pri tem, ko je želel priti okrog delovnega stroja, spotaknil ob (na tleh) odloženi hidravlični cilinder iz katerega je delno steklo olje, na katerem je tožniku spodrsnilo tako, da je izgubil ravnotežje ter z levo nogo odrinil provizorični pokrov jaška in z njo stopil v 40 cm globok jašek. Pri tem je utrpel udarnino vratu, nateg vratnega mišičja in ponovni zvin levega gležnja, v posledici tega dogodka pa sta se pri tožniku razvili tudi posttravmatska stresna motnja in reaktivna depresivna motnja.

(7) Pritožba delno utemeljeno opozarja, da je glede na posledice, ki jih je tožniku pustila obravnavana nezgoda, odmerjena odškodnina za nepremoženjsko škodo prenizka. Za pretrpljene telesne bolečine, za pretrpljene duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, skaženosti, razžalitve dobrega imena in časti ali okrnitve svobode ali osebnostne pravice ali smrti bližnjega in za strah pripada oškodovancu, če okoliščine primera, zlasti pa stopnja bolečin in strahu ter njihovo trajanje to opravičujejo, pravična denarna odškodnina neodvisno od povračila premoženjske škode, pa tudi če premoženjske škode ni. Višina odškodnine za nepremoženjsko škodo je odvisna od pomena prizadete dobrine in namena odškodnine, ne sme pa podpirati teženj, ki niso združljive z njeno naravo in namenom (179. člen Obligacijskega zakonika - OZ; Ur. l. RS, št. 83/2001 s spremembami). Sodišče prisodi tudi odškodnino za bodočo nepremoženjsko škodo, če je po običajnem teku stvari gotovo, da bo škoda trajala tudi v bodočnosti (182. člen OZ). Pri odmeri upošteva načeli individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine. Načelo individualizacije izhaja iz spoznanja, da je vsak posameznik neponovljiv, zato vsak specifično doživlja svojo telesno in duševno celovitost ter posege vanjo. Načelo objektivne pogojenosti višine denarne odškodnine terja upoštevanje objektivnih materialnih možnosti družbe ter sodne prakse v podobnih primerih nepremoženjskih škod in se zagotavlja s primerjavo dosojenih odškodnin v številu povprečnih neto plač v RS.

(8) Ne drži sicer, da bi tožnikove sedanje in bodoče telesne bolečine izhajale iz obravnavane nezgode, saj so le te posledica degenerativnih sprememb (1). Vendarle pa telesne bolečine in nevšečnosti, katerih obseg je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo in zapisalo v obrazložitvi izpodbijane sodbe, na katero se pritožbeno sodišče v izogib ponavljanju sklicuje, tožnika opravičujejo do višje denarne odškodnine. Takšno odločitev narekuje predvsem tožnikovo tri in pol meseca trajajoče zdravljenje posledic telesnih poškodb, med katerim je bil šest tednov prizadet pri hoji, en teden nosil schantzovo ovratnico, 24 dni pa obližno imobilizacijo ter bil 7- krat pri zdravniku pa tudi na RTG slikanju in kar približno tri leta in pol trajajoče zdravljenje psihičnih posledic, saj je še meseca junija 2006 jemal zdravila, poleg tega pa obiskoval osebnega zdravnika in nevrologa ter psihologa. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je tožnik iz tega naslova upravičen do denarne odškodnine v višini 4.000,00 EUR, kar je 1.000,00 EUR več, kot je odmerilo sodišče prve stopnje.

(9) Strinjati se je s pritožbo tudi glede tega, da je prenizko odmerjena odškodnina za prestane duševne bolečine zaradi zmanjšanja tožnikove življenjske aktivnosti, saj je njegova vratna hrbtenica ob napetem vratnem mišičju izrazito zavrta (obravnavana nezgoda je k temu prispevala 1/3), gibljivost desne rame zavrta za približno 1/3, gibljivost gležnja, ki je z zunanje strani nestabilen, pa zavrta do 1/3. V posledici tega tožnik ni več sposoben za delo livarja, opustiti je moral obdelovanje vinograda, oviran je pri vožnji z avtomobilom in pri delih, ki zahtevajo prisilno držo glave oz. delo z rokami nad horizontalo. K zvišanju prisojene denarne odškodnine pritožbeno sodišče vodijo tudi duševne bolečine, ki jih je tožnik prestajal zaradi psihičnih posledic nezgode in so se kazale kot moreče sanje, doživljanje tesnobe in notranje napetosti, umikanje iz medosebnih odnosov in vsiljevanje travmatskega dogodka v predstave in v spomin v trajanju dveh let, kot motnje razpoloženja in volje, občutek tesnobe, nizka samopodoba in večja razburljivost, ki so vodili k zaprtosti vase, zmanjšanju delovnih, socialnih in vsakodnevnih aktivnosti, pa v trajanju petih let. Duševne bolečine za trajno in opisano začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti, ki je bilo takšne intenzitete in trajanja, da sodi v ta okvir, tožnika upravičujejo do denarne odškodnine v višini 5.300,00 EUR, kar je 1.900,00 EUR več, kot je odmerilo sodišče prve stopnje.

(10) Ne gre pa pritrditi pritožbi, da gre tožniku celoten vtoževan znesek. Tožnikovo zdravljenje je bilo zaključeno brez komplikacij in večjih nevšečnosti, težave, ki ga pestijo in z njimi povezane duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti v posledici omejitev vratne hrbtenice, gre obravnavani nezgodi pripisati le do 1/3, sedanje in bodoče telesne bolečine tožnika iz nje ne izvirajo, tožnik pa ob nezgodi kljub udarcu v kovinski predmet tudi ni mogel utrpeti strahu za življenje. Po mnenju pritožbenega sodišča sedaj odmerjena denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo v višini 10.000,00 EUR, kar predstavlja približno 10 povprečnih neto plač v RS v času izdaje sodbe sodišča prve stopnje, v celoti ustreza pravnemu standardu pravične denarne odškodnine in tožnika uvršča tudi ob bok primerljivim primerom iz dosedanje sodne prakse (2).

(11) Pravilno je sodišče prve stopnje pri odmeri premoženjske škode upoštevalo le stroške prevozov v zvezi s pregledi, ki so bili opravljeni v času zdravljenja, saj so le ti v vzročni zvezi z obravnavano nezgodo. Utemeljeno pa pritožba opozarja, da zakonske zamudne obresti od premoženjske škode tečejo od njene zapadlosti oz. od dne, ko jih tožeča stranka zahteva (165. člen OZ v povezavi z 2. členom ZPP), zato je potrebno te priznati od 09.12.2005 dalje.

(12) Utemeljeno tožeča stranka graja tudi odločitev o stroških pravdnega postopka, saj je princip ugotavljanja uspeha stranke v pravdi, ločeno glede temelja in ločeno glede višine odškodnine, sprejemljiv v tistih primerih, ko je ugotavljanje temelja povzročilo nastanek znatnih pravdnih stroškov (3). Ker je ugotavljanje temelja s pomočjo izvedencev (presoja vzročne zveze spada v ugotavljanje temelja odškodninske odgovornosti) znatno prispevalo k stroškom pravdnega postopka, je tožnikov uspeh povprečje njegovega uspeha po temelju in po višini. Tožnik je glede temelja uspel skoraj v celoti (zgolj 1/3 težav z vratno hrbtenico in sedanje bolečine niso posledica obravnavane nezgode), po višini pa po spremenjeni odločitvi s 60% svojega tožbenega zahtevka, pritožbeno sodišče njegov uspeh ocenjuje na 80%, zato mu od priznanih in iz očrtanega stroškovnika razvidnih ter tako preverljivih 4.629,59 EUR pravdnih stroškov pripada 3.703,67 EUR, toženi stranki pa od priznanih 1.628,36 EUR pripada 325,67 EUR. Po medsebojnem pobotu je tako tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti 3.378,00 EUR stroškov pravdnega postopka.

(13) Ker je sodišče prve stopnje prenizko odmerilo odškodnino za nepremoženjsko škodo, napačno priznalo zakonske zamudne obresti od premoženjske škode in uspeha tožeče stranke pri odmeri stroškov pravdnega postopka ni ločilo glede temelja in uspeha, s tem pa napačno uporabilo materialno pravo, je pritožbeno sodišče v tem delu poseglo v izpodbijano sodbo (5. alineja 358. člena ZPP) in odločilo, kot izhaja iz izreka te sodbe. Ker v preostanku utemeljenosti pritožbenih navedb ni ugotovilo, niti pri preizkusu ostalih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP), teh ni zasledilo, je v ostalem pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

(14) Ker je tožeča stranka delno uspela s pritožbo, ji je v tem delu tožena stranka dolžna povrniti tudi stroške pritožbenega postopka. Za pritožbeni postopek se tožeči stranki prizna 500 točk za sestavo pritožbe, kar skupaj z 4,59 EUR materialnih stroškov in 20% DDV znaša 280,91 EUR, skladno z 41 % uspehom, kolikor je tožnik z zvišanjem odškodnine uspel, pa je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti 115,17 EUR. Ostalih priglašenih stroškov se tožeči stranki ne prizna, ker so že zajeti v postavki za sestavo pritožbe. Če tožena stranka stroškov ne bo povrnila v 15 dnevnem roku, bo dolžna plačati tudi zakonske zamudne obresti (1. odstavek 299. člena OZ).

(1) Glej obrazložitev sodbe sodišča prve stopnje na koncu strani 5 in naslednji.

(2) Primerjaj npr. II Ips 1080/2007. (3) Primerjaj sodbo in sklep VS II Ips 530/2005.