Jedro

Sodišče druge stopnje je najmanj preuranjeno zaključilo, da tožnik v spornem obdobju na podlagi pogodbe o zaposlitvi ni bil razporejen tudi na dolžnost pripravnika za vojaškega pilota. Pogodba o zaposlitvi res nalaga toženi stranki, da se za tako imenovanje na dolžnost izda posebna odredba ali ukaz. Z vidika pravic delavca pa bi bila lahko pomembna tudi dejanska odreditev dela na drugi dolžnosti oziroma izrecno soglasje pristojnih nadrejenih za operativno opravljanje dela na taki dolžnosti. V tožnikovem primeru bi se lahko taka odreditev dolžnosti kazala že v operativnem omogočanju uporabe sredstev, značilnih za usposabljanje pripravnika za vojaškega pilota in formalno spremljanje takšnega pripravništva s strani pristojnih nadrejenih oseb.

Izrek

V zvezi z odločitvijo o plačilu dodatkov za dežurstvo, nočno in nedeljsko delo se revizija zavrže. Glede razvrstitve tožnika v višji plačni razred, izplačila razlike plače za čas od 3.5.2001 do 21.5.2002 in plačila stroškov postopka se reviziji ugodi, v tem delu se izpodbijana sodba razveljavi in se zadeva vrne sodišču druge stopnje v novo sojenje.

Glede priznanja razvrstitve v plačni razred s količnikom 5.30 za čas od 26.4.2002 dalje in glede izplačila razlike plače po tem količniku za mesec maj in junij 2002 se revizija zavrne.

Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugodilo tožnikovemu tožbenemu zahtevku in toženi stranki naložilo, da tožniku s 3.5.2001 prizna razvrstitev v plačni razred z osnovnim količnikom 4.00, s 26.4.2002 pa z osnovnim količnikom 5.30. Hkrati je toženi stranki naložilo, da tožniku izplača razliko plače do obračuna po navedenih količnikih v skupnem znesku 1.472.237,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dosojenih mesečnih neto zneskov in mu plača razliko plače iz naslova dodatkov, prav tako z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Na pritožbo tožene stranke je sodišče druge stopnje sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožnikove zahtevke zavrnilo. Ugotovilo je, da je bil tožniku količnik za obračun plače za čas pripravništva določen v pogodbi o zaposlitvi, po zaključku pripravništva pa od 21.5.2002 dalje v odločbi tožene stranke z dne 8.7.2002, zoper katero tožnik pri toženi stranki ni uveljavljal varstva pravic. Zato do priznanja višjih količnikov za obračun plače, ki so mu bili s pogodbo in navedeno odločbo sicer pravilno določeni glede na njegov takratni status (pripravnik in kasneje pilot začetnik), ni bil upravičen. Ker mu je bila plača vseskozi obračunavana in izplačevana na podlagi tako določenih količnikov, do zahtevane razlike višje plače ni bil upravičen.

Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožnik revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da se je pri toženi stranki usposabljal za vojaškega pilota in da so bili drugi zaposleni pri toženi stranki za enako delo višje plačani. Tožnik je utemeljeno zahteval plačilo razlike plače na podlagi načela, da je upravičen do enakega plačila za enako delo. Sodišče ni navedlo utemeljenih razlogov za razlikovanje višine njegove plače in plače sodelavca J., ki je res delal v drugi enoti, vendar je opravljal enako delo. S tem je sodišče kršilo ustavno pravico do enakega varstva pravic, sodnega varstva in pravnega sredstva. Glede pravice do enakega plačila za enako delo se tožnik sklicuje na določbe mednarodnih pravnih aktov.

Revizija je bila na podlagi 375. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, prečiščeno besedilo, Ur. l. RS, št. 73/07) vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije v Ljubljani.

Revizija glede odločitve o zahtevku za plačila iz naslova dodatkov za dežurstvo, nočno delo in nedeljsko delo ni dovoljena, v preostalem pa je delno utemeljena.

Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/04) v 31. členu ne dovoljuje revizije v premoženjskih delovnih sporih, v katerih vrednost spora iz posameznega naslova ne dosega revizijske meje iz 2. odstavka 367. člena ZPP, kot je to primer tožnikovih zahtevkov iz naslova plačila posameznih dodatkov. Glede odločitve o tem zahtevku sodišče druge stopnje v smislu določb 5. točke 31. člena ZDSS-1 revizije tudi ni dopustilo, tožnikova pritožba zoper ta del sklepa o nedopustitvi revizije pa je bila zavrnjena. Zato je moralo sodišče revizijo glede odločitve o tem delu zahtevka na podlagi 377. člena ZPP kot nedovoljeno zavreči. Sodišče druge stopnje je tudi glede odločitve o zahtevku za priznanje razvrstitve v višji plačni razred sklenilo, da se revizija ne dopusti. Ob ugotovitvi, da je potrebno ta zahtevek obravnavati skupaj z zahtevkom za plačilo razlike plače v denarnem znesku, ki presega vrednost za dovoljenost revizije iz 2. odstavka 367. člena ZPP, je na tožnikovo pritožbo Vrhovno sodišče v tem delu sklep sodišča druge stopnje razveljavilo (sklep VIII Pri 37/2007 z dne 2.10.2007).

Na podlagi 371. člena ZPP revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti na pravilno uporabo materialnega prava.

Tožnik v reviziji bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ni določno opredelil v smislu določb ZPP. Zato revizijsko sodišče z vidika le pavšalno zatrjevanih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka izpodbijane sodbe ni preizkušalo.

Sodišče druge stopnje je gradilo svojo sodbo na ugotovitvi, da tožnik dne 4.5.2001 pri toženi stranki s pogodbo o zaposlitvi ni sklenil dogovora o usposabljanju za vojaškega pilota. To je sicer res, saj iz 1. člena pogodbe izhaja, da tožnik sklepa pogodbo o zaposlitvi na dolžnosti častnika, iz 3. točke pa, da mora opraviti 12-mesečno pripravništvo in v dveh letih končati šolo za častnike. Kot pripravniku na dolžnosti častnika mu je bil določen količnik za obračun plače 2.17. Vendar so pravno pomembne tudi določbe 4. člena pogodbe o zaposlitvi, da lahko tožena stranka tožnika med trajanjem te pogodbe imenuje na katerokoli dolžnost častnika po formaciji slovenske vojske, ki ustreza delavčevemu znanju in zmožnosti. V primeru takega imenovanja je bila tožniku s pogodbo zagotovljena plača in dodatki, ki so določeni na funkciji oziroma dolžnosti, na katero je razporejen (drugi odstavek 4. člena pogodbe). Take določbe pogodbe o zaposlitvi imajo podlago v 98.a členu Zakona o obrambi (ZObr – Ur. l. RS, št. 82/94 in kasnejše spremembe).

Glede na navedene določbe pogodbe o zaposlitvi je sodišče druge stopnje najmanj preuranjeno zaključilo, da tožnik v spornem obdobju na podlagi pogodbe o zaposlitvi ni bil razporejen tudi na dolžnost pripravnika za vojaškega pilota, za katero je bil s sklepom komisije za kadrovske in administrativne zadeve pri Vladi RS z dne 14.9.1994 določen količnik za obračun plače 4.00. Pogodba o zaposlitvi v tretjem odstavku 4. člena res nalaga toženi stranki, da se za tako imenovanje na dolžnost izda posebna odredba ali ukaz. Z vidika pravic delavca pa bi bila lahko pomembna tudi dejanska odreditev dela na drugi dolžnosti oziroma izrecno soglasje pristojnih nadrejenih za operativno opravljanje dela na taki dolžnosti. V tožnikovem primeru bi se lahko taka odreditev dolžnosti kazala že v operativnem omogočanju uporabe sredstev, značilnih za usposabljanje pripravnika za vojaškega pilota in formalno spremljanje takšnega pripravništva s strani pristojnih nadrejenih oseb.

Glede na navedeno je ostalo zaradi zmotne uporabe materialnega prava pri izdaji izpodbijane sodbe dejansko stanje glede dejanske razporeditve na dolžnosti (splošno pripravništvo za častnika ali pripravništvo za vojaškega pilota) in glede pripadajočega izhodiščnega količnika za obračun plače za čas od 3.5.2001 do 21.5.2002 nepopolno ugotovljeno. Zato je na podlagi 2. odstavka 380. člena ZPP sodišče v tem delu reviziji ugodilo, izpodbijano sodbo glede odločitve o višini plačnega razreda z osnovnim količnikom ter glede odločitve o plačilu razlike plače za navedeno obdobje razveljavilo in v tem obsegu zadevo vrnilo sodišču druge stopnje v novo sojenje.

V ponovljenem postopku bo moralo sodišče na podlagi izvedenih dokazov preveriti, ali je bil tožnik tekom trajanja pogodbe o zaposlitvi z dne 4.5.2001 dejansko razporejen na dolžnost pripravnika za vojaškega pilota in za katero obdobje. Kolikor je šlo za takšno razporeditev oziroma odreditev dela, je bil tožnik za čas opravljanja takšne dolžnosti dejansko upravičen do izplačila plače na podlagi posebnega obračunskega količnika v višini 4.00, predvidenega za pripravnika za vojaškega pilota.

Po ugotovitvi sodišča je bil tožnik šele z 21.5.2002 po uspešno opravljenem pripravništvu z ustreznim ukazom imenovan na dolžnost pilota začetnika. Šele to imenovanje je bilo lahko podlaga za priznanje ustreznega plačnega razreda na tej dolžnosti. V sporu, ki je bil voden pred sodiščem prve stopnje pod opr. št. II Pd 1319/2002 in pred sodiščem druge stopnje pod opr. št. Pdp 1622/2004 je bil dne 12.1.2006 pravnomočno zavrnjen tožnikov zahtevek za razveljavitev odločb tožene stranke z dne 8.7.2002 in 19.7.2002, o določitvi količnika za obračun plače na tej dolžnosti v izhodiščni višini 4.00 (revizijo zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje z dne 12.1.2006 je Vrhovno sodišče v zadevi VIII Ips 164/2006 dne 24.4.2007 kot neutemeljeno zavrnilo). Hkrati je bil v navedeni zadevi pravnomočno zavrnjen tudi tožnikov tožbeni zahtevek za priznanje razporeditve v plačni razred s količnikom za obračun plače 5.30 in zahtevek za plačilo razlike plače med količnikom 4.00 in količnikom 5.30 od meseca julija 2002 dalje.

Glede na navedeno je sodišče tožnikov tožbeni zahtevek za razvrstitev v plačni razred z osnovnim količnikom 5.30 od 26.4.2002 dalje in izplačila razlike plače do tega količnika za mesec maj in junij 2002 utemeljeno zavrnilo (tožbo v zvezi z zahtevkom za priznanje višjega količnika od 21.5.2002 dalje bi moralo sodišče celo zavreči, ker je postala odločba o priznanju količnika 4.00 za to obdobje pravnomočna, vendar drugačna oblika odločitve na tožnikove pravice ne vpliva). Ker v tem delu revizijski razlogi niso podani, je sodišče na podlagi 378. člena ZPP glede zavrnitve tožnikovih zahtevkov v zvezi s priznanjem plačilnega razreda z osnovnim količnikom 5.30 kot neutemeljeno zavrnilo.

Sodišče je obravnavalo več sporov vojaških pilotov zaradi priznanja višjega količnika za obračun plače (VIII Ips 159/2005, VIII Ips 160/2005 in VIII Ips 164/2006). V vseh primerih se je izpostavljalo vprašanje ustreznega količnika za opravljanje dela na dolžnosti pilotov glede na imenovanje na konkretno dolžnost (pilot začetnik – pilot V, pilot V – pilot IV). V obravnavani zadevi pa gre v razveljavljenem delu za posebno vprašanje priznanja količnika za obračun plače glede na delo na dolžnosti pripravnika za častnika (brez sprecifike letalstva) oziroma glede na delo na dolžnosti pripravnika za vojaškega pilota.

Izrek o stroških temelji na določbi člena 165/3 ZPP.