Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanj: - Ali morata biti za ugotovitev izpolnjevanja pogoja iz 3. točke prvega odstavka 10. člena Zakona o državljanstvu Republike Slovenije izpolnjena oba kriterija iz osmega odstavka istega člena, to je fizična prisotnost na ozemlju Republike Slovenije ter obstoj trajnih in tesnih povezav z Republiko Slovenijo? - Ali prejemek, ki nima podlage v zakonu ali sodni odločbi, zagotavlja prosilcu za državljanstvo materialno in socialno varnost smislu 4. točke prvega odstavka 10. člena Zakona o državljanstvu Republike Slovenije?

Izrek

I. Revizija se dopusti glede vprašanj: - Ali morata biti za ugotovitev izpolnjevanja pogoja iz 3. točke prvega odstavka 10. člena Zakona o državljanstvu Republike Slovenije izpolnjena oba kriterija iz osmega odstavka istega člena, to je fizična prisotnost na ozemlju Republike Slovenije ter obstoj trajnih in tesnih povezav z Republiko Slovenijo? - Ali prejemek, ki nima podlage v zakonu ali sodni odločbi, zagotavlja prosilcu za državljanstvo materialno in socialno varnost smislu 4. točke prvega odstavka 10. člena Zakona o državljanstvu Republike Slovenije?

Obrazložitev

1. Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) je na podlagi 2. in 4. točke prvega odstavka prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ugodilo tožbi in odpravilo odločbo Ministrstva za notranje zadeve, št. 213-605/2019/8 (1323-01) z dne 26. 6. 2019, ter vrnilo zadevo istemu organu v ponovni postopek. Z navedeno odločbo, ki je bila izdana v postopku revizije iz 27. b člena Zakona o državljanstvu Republike Slovenije (v nadaljevanju ZDRS), je toženka odpravila zagotovilo Upravne enote Celje (izdano na podlagi 11. člena ZDRS), da bo tožnica sprejeta v slovensko državljanstvo z naturalizacijo, če bo v postopku revizije izdano soglasje in če bo v določenem roku dokazala odpust iz državljanstva Bosne in Hercegovine.

2. Upravno sodišče je odločitev oprlo na stališče, da je treba pri ugotavljanju izpolnjevanja pogoja iz 3. točke prvega odstavka 10. člena ZDRS glede neprekinjenega dejanskega življenja osebe, ki prosi za naturalizacijo, v Sloveniji v obdobju zadnjih pet let pred vložitvijo prošnje ne glede na _Uredbo o merilih in okoliščinah ugotavljanja pogojev pridobitve državljanstva Republike Slovenije v postopku naturalizacije_ (v nadaljevanju Uredba) ugotavljati, ali je do prekinitve dejanskega življenja prišlo zaradi dogodkov, nastalih neodvisno od prosilčeve odločitve. Toženka bi se zato glede na osmi odstavek 10. člena ZDRS morala opredeliti do tega, na kakšen način se je prekinila trajna povezava med tožnico in Slovenijo, kar naj stori v ponovljenem postopku. Drugi razlog za ugoditev tožbi pa je v presoji sodišča, da je treba kot sredstva, ki prosilcu za državljanstvo zagotavljajo materialno in socialno varnost v smislu 4. točke prvega odstavka 10. člena ZDRS upoštevati tudi sredstva tožničinega bivšega zakonca, s katerim naj bi živela v skupnem gospodinjstvu, to je ne glede na to, da v razvezni sodbi preživninska obveznost bivšega zakonca ni bila določena.

3. Tožena stranka je vložila predlog za dopustitev revizije zoper navedeno pravnomočno sodbo zaradi odločanja o vprašanjih, ki so v predlogu zapisana kot:

1.) Ali Uredba le primeroma predpisuje omejeno število taksativno določenih primerov izjem, dokazovanja, izpolnjevanja pogoja iz 3. točke prvega odstavka 10. člena ZDRS?

2.) Ali morata biti za ugotovitev izpolnjevanja pogoja iz 3. točke prvega odstavka 10. člena ZDRS istočasno izpolnjena oba kriterija iz osmega odstavka 10. člena ZDRS, to je fizična prisotnost na ozemlju RS ter obstoj trajnih in tesnih povezav z RS?

3.) Ali vodenje in odločanje v upravnem postopku po tretjem odstavku 140. člena ZUP daje podlago upravnemu organu za izvedbo novih dokazov, pomembnih za odločitev, katerih stranka kljub zahtevi upravnega organa ni predložila?

4.) Ali prejemek, ki nima podlage v zakonu ali sodni odločbi, predstavlja samostojen dokaz o sredstvu, ki zagotavlja materialno in socialno varnost iz 4. točke prvega odstavka 10. člena ZDRS?

4. Predlog je delno utemeljen.

5. Z vidika razlogov, na katerih temelji pravnomočna sodba Upravnega sodišča, sta relevantni drugo in četrto vprašanje ter s tem povezane navedbe v predlogu za dopustitev revizije. Iz njih izhaja predlagateljevo razumevanje, da dejansko življenje prosilca v Sloveniji v smislu 3. točke prvega odstavka 10. člena ZDRS opredeljuje njegova fizična prisotnost v državi ter trajne in tesne povezave s Slovenijo. Zato se ne strinja s stališčem Upravnega sodišča, da bi moral ob ugotovitvi tožničine prekinitve fizične prisotnosti v Sloveniji ugotavljati še, na kakšen način so se prekinile trajne in tesne povezave s Slovenijo. S tem v zvezi zatrjuje odstop od stališča Vrhovnega sodišča v sklepu X Ips 13/2019 z dne 16. 11. 2019, in sicer da je pojem dejanskega življenja prosilca za državljanstvo v osmem odstavku 10. člena ZDRS opredeljen z njegovo fizično prisotnostjo v Sloveniji, kjer mora biti tudi središče njegovih interesov. Meni tudi, da so pri ugotavljanju, ali ima prosilec zagotovljena sredstva, ki mu zagotavljajo materialno in socialno varnost, upoštevni le prejemki, ki imajo podlago v zakonu ali sodni odločbi, in drugačna razlaga nima podlage v sodbi Vrhovnega sodišča v zadevi X Ips 41/2021. Zaradi tega nasprotuje napotilu Upravnega sodišča, da mora v ponovljenem postopku upoštevati dohodke tožničinega bivšega moža, saj v razvezni sodbi bosanskega sodišča preživninska obveznost ni bila določena.

6. Odgovora na obe vprašanji sta pomembna za zagotavljanje pravne varnosti strank v postopkih odločanja o sprejemu v državljanstvo na podlagi naturalizacije in kot nadaljnja usmeritev toženki za njeno odločanje v teh postopkih. Drugo vprašanje iz predloga (prvo dopuščeno v izreku tega sklepa) v povezavi z obrazložitvijo dejansko odpira dilemo, ali in kdaj nastopi obveznost upravnega organa, da ugotavlja, zaradi kateri razlogov je prišlo do prekinitve dejanskega življenja prosilca v Sloveniji. Četrto vprašanje (drugo dopuščeno iz izreka sklepa) cilja na nadaljnjo razlago pogoja iz 4. točke prvega odstavka 10. člena ZDRS s težiščem na presoji, katera sredstva _zagotavljajo_ prosilčevo materialno in socialno varnost. 7. Vrhovno sodišče je zato predlogu v navedenem obsegu ugodilo (tretji odstavek 367. c člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1), pri čemer je drugo dopuščeno vprašanje preoblikovano le zaradi večje jasnosti. Glede preostalih dveh vprašanj pogoji iz 367. a člena ZPP niso izpolnjeni, zato revizije v tem delu ni dopustilo.