Jedro

Sklep skupščine je (lahko) izpodbojen bodisi zaradi vsebinske bodisi zaradi formalne kršitve zakona ali statuta, tj. kršitve, ki se nanaša na postopkovne določbe, predpisane v zakonu oziroma statutu (pri čemer morajo kršitve procesnih določb vplivati na veljavnost sklepa). Je pa sklep skupščine vedno izpodbojen, če je bila v zvezi s sprejetjem sklepa kršena delničarjeva pravica do obveščenosti, pri čemer teorija relevance ne velja.

Družbenik ima pravico do informacij in vpogleda v knjige in spise družbe, kršitev te pa po presoji pritožbenega sodišča pomeni, da je podan razlog za izpodbojnost sklepa skupščine družbe z omejeno odgovornostjo, vendar zgolj v primeru, ko je omenjena družbenikova pravica kršena v zvezi s sprejetjem izpodbijanega sklepa. Če je bila zahtevana informacija neupravičeno odklonjena, informacija pa je bila družbeniku potrebna za uveljavljanje glasovalne pravice, je sklep družbenikov izpodbojen. Pri tem je pomembno, da je družbenik zahteval določeno informacijo prav v zvezi z izpodbijanim sklepom.

Določba ki ureja delničarjevo pravico do obveščenosti, v obravnavanem gospodarskem sporu ni uporabljiva, ker tožeča stranka ni delničar pač pa družbenik tožene stranke.

Družbenik ne more zahtevati, da mu družba izroči fotokopije zahtevanih listin ali da mu jih celo pošlje po pošti, lahko pa zahteva, da si na podlagi vpogleda na svoje stroške sam izdela fotokopije listin ali si o tem napravi lastne zapiske.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Vsaka stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da se zavrne tožbeni zahtevek, ki se glasi: „Sprejeti sklepi skupščine tožene stranke z dne 19. 12. 2012, ki se glasijo: Sprejme se letno poročilo za leto 2011 in Osnovni kapital družbe K. d. o. o. se s stvarnim vložkom družbenika G. d. o. o. poveča za 659.278,05 EUR, tako da odslej znaša 1.329.923,67 EUR. Družbenik G. d. o. o. v družbo kot stvarni vložek vlaga terjatve na podlagi posojil družbi K. d. o. o. v višini 659.278,05 EUR.

Podrobnejši podatki o stvarnem vložku so razvidni iz Poročila revizorja V, d. o. o. z dne 7. 5. 2012. Znesek povečanja osnovnega kapitala v višini 659.278,05 EUR v celoti prevzame družbenik G. d. o. o., ki na tej podlagi pridobi nov in samostojen poslovni delež.

Sprejmejo se spremembe in dopolnitve družbene pogodbe, tako da se sprejeme družbena pogodba v prečiščenem besedilu z dne 19. 12. 2012. se razveljavijo“ (I. točka izreka) ter tožeči stranki naložilo povračilo pravdnih stroškov tožene stranke v znesku 1.391,05 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od naslednjega dne po poteku 15-dnevnega paricijskega roka (II. točka izreka).

2. Zoper citirano sodbo je iz razlogov bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava vložila pritožbo tožeča stranka in pritožbenemu sodišču predlagala, da pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglasila je tudi stroške pritožbenega postopka.

3. Na pritožbo tožeče stranke je tožena stranka odgovorila s predlogom, da jo pritožbeno sodišče zavrne kot neutemeljeno. Zahtevala je povrnitev stroškov odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožeča stranka s tožbo v obravnavani zadevi izpodbija sklepe skupščine družbenikov tožene stranke z dne 19. 12. 2012. Po njenih navedbah predstavljajo namreč praktično izvedbo skupščinskih sklepov z dne 29. 12. 2011, ki so prav tako izpodbojni(1) in katerih razveljavitev zahteva v postopku pod opr. št. V Pg 378/2012. Svoj zahtevek na razveljavitev skupščinskih sklepov z dne 19. 12. 2012 pa tožeča stranka utemeljuje tudi neodvisno od kršitev na skupščini 29. 12. 2011. Sklepa, sprejeta na skupščini 19. 12. 2012 pod zaporedno št. 3 in 4, sta izpodbojna tudi zaradi kršitve njene pravice do obveščenosti. Kršitev je tožeča stranka že izkazala v nepravdnem postopku (Ng 25/2012). Sodišče je njenemu zahtevku za vpogled v dokumentacijo družbe, med katero se nahajajo listine, ki so bile potrebne za presojo celotnega dnevnega reda skupščine z dne 29. 12. 2011 in posledično tudi za skupščino z dne 19. 12. 2012, namreč ugodilo. Poleg tega je tožeča stranka toženo pozvala na posredovanje gradiva, ki je bila podlaga skupščinskih sklepov z dne 19. 12. 2012 (poročilo revizorja z dne 7. 5. 2012 in vse posojilne pogodbe, sklenjene med G. d. o. o. in toženo stranko, katerih skupna vrednost znaša 659.278,05 EUR(2)), pa ji je slednja odgovorila, da je vpogled v dokumentacijo mogoč na naslovu .... Tam je nato - dne 17. 12. 2012 - vpogledala v dokumentacijo in si želela narediti zapiske, a ji slednje ni bilo omogočeno. Isto dokumentacijo v fotokopiji je zahtevala tudi na skupščini dne 19. 12. 2012. Ponovno je ni dobila.

6. Zahtevek tožeče stranke je sodišče prve stopnje v celoti zavrnilo. Ugotovilo je, da v obravnavani zadevi razlogi za izpodbojnost niso podani. Pri tem se je oprlo na določili 1. in 2. odstavka 395. člena Zakona o gospodarskih družbah(3) (v nadaljevanju ZGD-1). 522. člen ZGD-1 namreč določa, da se za postopek likvidacije, prenehanja po skrajšanem postopku, uveljavljanje ničnosti in izpodbojnosti sklepov skupščine smiselno uporabljajo določbe tega zakona o delniški družbi.

7. O ustreznosti uporabljenega materialnega prava v zvezi s presojo razlogov izpodbojnosti dne 19. 12. 2012 sprejetih skupščinskih sklepov pritožbeno sodišče ne dvomi. Prvostopenjsko sodišče je upoštevalo, da je sklep skupščine (lahko) izpodbojen bodisi zaradi vsebinske bodisi zaradi formalne kršitve zakona ali statuta, tj. kršitve, ki se nanaša na postopkovne določbe, predpisane v zakonu oziroma statutu (pri čemer morajo kršitve procesnih določb vplivati na veljavnost sklepa) oziroma da je sklep skupščine vedno izpodbojen, če je bila v zvezi s sprejetjem sklepa kršena delničarjeva pravica do obveščenosti (pri čemer teorija relevance ne velja). K temu pritožbeno sodišče dodaja le, da se izpodbijanje sklepa skupščine o sprejetju letnega poročila ne more opirati na neskladnost vsebine letnega poročila z zakonom ali statutom (5. odstavek 401. člena ZGD-1).

8. Navedeno pomeni, da bi izpodbijanje skupščinskih sklepov v obravnavanem primeru lahko bilo uspešno le, če bi tožeča stranka zatrjevala (in dokazala), da je vsebina sklepov z dne 19. 12. 2012 v nasprotju z zakonom oziroma družbeno pogodbo (razen pri sklepu o sprejetju letnega poročila za leto 2011) oziroma da je bil pri sprejemanju spornih sklepov skupščine družbenikov tožene stranke kršen zakon ali družbena pogodba in je takšna kršitev vplivala na veljavnost sklepa. Z navedbami, s katerimi tožeča stranka (tudi v pritožbenem postopku) nezakonitost skupščinskih sklepov z dne 19. 12. 2012 utemeljuje z nezakonitostjo skupščinskih sklepov z dne 29. 12. 2011, pa (vsled obrazloženega) ne more uspeti. Sodišče prve stopnje se zato tudi pravilno ni opredeljevalo do trditev, ki se nanašajo na (ne)zakonitost sprejemanja skupščinskih sklepov z dne 29. 12. 2011 in ni bilo dolžno presojati okoliščin, nanašajočih se nanje. Pritožbeni očitek o neupravičenosti zaključka iz 10. točke izpodbijane sodbe (da se o drugih trditvah pravdnih strank v obrazložitvi sodbe ni izjavilo, ker le-te za odločitev niso relevantne), je neutemeljen. Tožeča stranka v zvezi s sklepi skupščine z dne 19. 12. 2012 ni zatrjevala, da so bili pri njihovem sprejetju kršene določbe zakona oziroma določbe družbene pogodbe, temveč je uveljavljala, da spremembe (same) družbene pogodbe niso bile veljavne. Za utemeljevanje izpodbojnosti po 2. točki 1. odstavka 395. člena ZGD-1 pa to ni relevantno.

9. Ne glede na navedeno, sodišče prve stopnje tudi na trditve tožeče stranke, da v primeru, če bo sodišče razveljavilo skupščinske sklepe z dne 29. 12. 2011, obstajajo razlogi za razveljavitev skupščinskih sklepov z dne 19. 12. 2012 (katere tožeča stranka z izpodbojno tožbo skuša razveljaviti v predmetnem gospodarskem sporu), je odgovorilo. Pojasnilo je namreč, da je tekom postopka prišlo do pravnomočne zavrnitve tožbenega zahtevka, ki se je pred sodiščem prve stopnje med pravdnima strankama vodil pod opr. št. V Pg 387/2012. To pa pomeni, da sklepi, sprejeti na skupščini dne 29. 12. 2011 veljajo (zaradi česar a contrario razlogi za izpodbijanje, kot jih utemeljuje tožnica, ne obstajajo). Sama vložitev izpodbojne tožbe zoper sklepe z dne 29. 12. 2011 pa še ne utemeljuje zaključka, da sklep ni bil veljavno sprejet. 10. Ker je tožeča stranka utemeljenost svojega zahtevka gradila ravno na odločitvi v zadevi V Pg 387/2012, ki je izkazano pravnomočna, pa v pritožbenem postopku spremembe oziroma razveljavitve izpodbijane sodbe ne more doseči niti z očitkom kršitve iz 14. točke 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku.(4) Zapis v izpodbijani sodbi, da so bili občinski sklepi z dne 29. 12. 2011 zakoniti“, pa je po presoji pritožbenega sodišča očitna pravopisna napaka, zaradi katere objektiven preizkus izpodbijane sodbe ni onemogočen.

11. V nadaljevanju pritožbe se tožeča stranka osredotoča predvsem na zatrjevano kršitev pravice do obveščenosti in njeno napačno presojo v izpodbijani sodbi. Uvodoma je zato potrebno pojasniti, da se je v zvezi s to prvostopenjsko sodišče sicer zmotno sklicevalo na določilo 305. člena ZGD-1, ki ureja delničarjevo pravico do obveščenosti, a po prepričanju pritožbenega sodišča kljub temu sprejelo pravilno odločitev (kot bo pojasnjeno v nadaljevanju).

12. Skladno s 512. členom ZGD-1 ima družbenik pravico do informacij in vpogleda v knjige in spise družbe, kršitev te pa po presoji pritožbenega sodišča pomeni, da je podan razlog za izpodbojnost sklepa skupščine družbe z omejeno odgovornostjo (v tem primeru sklepa skupščine družbenikov tožene stranke), vendar zgolj v primeru, ko je omenjena družbenikova pravica kršena v zvezi s sprejetjem izpodbijanega sklepa. Če je bila zahtevana informacija neupravičeno odklonjena, informacija pa je bila družbeniku potrebna za uveljavljanje glasovalne pravice, je sklep družbenikov izpodbojen. Pri tem je pomembno, da je družbenik zahteval določeno informacijo prav v zvezi z izpodbijanim sklepom - morebitna prejšnja informacijska zahteva, ki se ne nanaša izrecno na določen predmet dnevnega reda zasedanja skupščine, ne zadošča za izpodbojnost sklepa(5).

13. Pritožbene trditve, ki se nanašajo na kršitve pravice do obveščenosti (pravilno pravice do informacij in vpogleda), ki je (zatrjevano) izkazana v postopku pod opr. št. Ng 25/2012, so zato neutemeljene. Tožeča stranka namreč sama trdi, da je v nepravdnem postopku pod navedeno opravilno številko izkazala, da ji je bila že v zvezi s skupščino z dne 29. 12. 2011 kršena pravica do obveščenosti. Na kršitvi pravice do informacij in vpogleda v zvezi s skupščino 29. 12. 2011, pa - kot obrazloženo - ne more utemeljiti kršitve iste pravice v zvezi s sprejetjem sklepov na skupščini 19. 12. 2012 (tj. sklepov, izpodbijanih v tem postopku). O kakršnikoli trajajoči kršitvi, vse od skupščine 29. 12. 2011 dalje, ni mogoče govoriti (5. stran obravnavane pritožbe), 3. odstavek 305. člena ZGD-1, ki ureja delničarjevo pravico do obveščenosti, pa v obravnavanem gospodarskem sporu ni uporabljiv (512. člen ZGD-1), ker tožeča stranka ni delničar pač pa družbenik tožene stranke.

14. Sodišče prve stopnje, ki je v obravnavanem sporu presojalo zgolj, ali je bila tožnici pravica do obveščenosti (pravilno do informacij in vpogleda) zagotovljena v zvezi s sprejetjem izpodbijanih sklepov z dne 19. 12. 2012, je torej ravnalo skladno z obrazloženim v 12. točki te obrazložitve. Pravilno je tako ugotovilo, 1. da iz točke 3 dnevnega reda zapisnika skupščine z dne 19. 12. 2012 izhaja, da v zvezi s sprejemom letnega poročila za leto 2011 ni bilo razprave, 2. da pa je v zvezi s povečanjem osnovnega kapitala pod točko 4 pooblaščenec tožeče stranke odvetnik A. prosil za vpogled v revizijsko poročilo družbe V. in po vpogledu prosil, da se mu posreduje kopija tega revizorjevega poročila (kar mu je bilo odobreno s sporočilom, da bo fotokopijo prejel po pošti), ter 3. da iz istega zapisnika skupščine izhaja, da je pooblaščenec tožeče stranke zahteval, da se v zapisnik zapiše, da mu je bilo že pred zasedanjem skupščine omogočeno (to je dne 17. 12. 2012 ob 12.00 uri), da vpogleda v dokumentacijo, ki je predmet sklicane skupščine, da pa mu direktor ni omogočil delati zapiskov, kot tudi 4. da je bilo pooblaščencu tožeče stranke odgovorjeno na vsa na skupščini zastavljena vprašanja v zvezi povečanjem osnovnega kapitala (glede posojil družbe G. d. o. o. toženi stranki, iskanju ponudb za financiranje, obrestnih merah posojilnih pogodb).

15. Tako ugotovljeno dejansko stanje, ki pritožbeno ni izpodbijano, pa tudi po presoji pritožbenega sodišča utemeljuje zaključek, da tožničina pravica do informacij in vpogleda v zvezi s sprejetjem izpodbijanih skupščinskih sklepov ni bila kršena. Tožeča stranka je v zahtevano dokumentacijo vpogledala (17. 12. 2012 na sedežu tožene stranke in 19. 12. 2012 na sami skupščini), na vsa vprašanja v zvezi s sklepom pod točko 4 pa ji je tudi bilo odgovorjeno. Seznanjenost z vsemi potrebnimi informacijami za sprejem odločitve v zvezi z glasovanjem o sklepu pod točko 4, ji je bila zato nedvomno zagotovljena.

16. K temu pa je nujno dodati še, da družbenik ne more zahtevati, da mu družba izroči fotokopije zahtevanih listin ali da mu jih celo pošlje po pošti, da pa si lahko na podlagi vpogleda na svoje stroške sam izdela fotokopije listin ali si o tem napravi lastne zapiske(6). Tožeča stranka je v obravnavanem sporu namreč zatrjevala, da ji delanje zapiskov na sedežu toženke dne 17. 12. 2012 ni bilo omogočeno. Pri tem je tožeča stranka sicer pojasnila tudi, da bi ji izdelava zapiskov omogočila, da bi podatke iz dokumentacije, ki je bila podlaga za sprejem skupščinskih sklepov z dne 19. 12. 2012, preučila skupaj s strokovnjaki, ker pa ni navedla, na kakšen način bi to vplivalo na njeno odločitev v zvezi z glasovanjem (in ne na zakonitost oziroma nezakonitost izpodbijanih sklepov, kot zmotno razloguje prvostopenjsko sodišče), razveljavitve izpodbijane sodbe s pritožbenim uveljavljanjem istih ugovorov ne more doseči. Glede na to, da je odvetnik A. na skupščini 19. 12. 2012 zahteval, naj se mu kopija revizijskega poročila pošlje še po (tej) skupščini, na sami skupščini pa je prejel tudi odgovore na zastavljena vprašanja, pa je po oceni pritožbenega sodišča utemeljeno sklepati tudi, da zahtevani podatki na odločitev o glasovanju o sklepu pod točko 4 sploh niso imeli vpliva.

17. Pritožbene navedbe so se torej izkazale za neutemeljene, izpodbijana sodba pa je uspešno prestala tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP). Pritožbeno sodišče je zato neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišče prve stopnje (353. člen ZPP).

18. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, odgovor na pritožbo tožene stranke pa stroškovno ni utemeljen. Skladno s 1. odstavkom 165. člena v zvezi s 154. in 155. členom ZPP je zato pritožbeno sodišče odločilo, da vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Op. št. (1): Tožnica trdi, da bodo v primeru, da bo sodišče razveljavilo sklepe skupščine z dne 29. 12. 2011, obstajali razlogi za razveljavitev skupščinskih sklepov z dne 19. 12. 2012, saj se ti praktično, vsebinsko in formalno nanašajo na sklepe z dne 29. 12. 2011 - slednji so zato procesna in materialna predpostavka za to, da bi smela tožena stranka na dnevni red skupščine uvrstiti v tem postopku izpodbijane skupščinske sklepe.

Op. št. (2): Tožeča stranka namreč meni, da je tožena stranka povečanje stvarnega vložka s terjatvami, ki jih ima družbenik G. d. o. o. do tožene stranke na podlagi posojilnih pogodb, do katerih pa tožeča stranka nima dostopa, izvedla nezakonito, na podlagi fiktivnih posojilnih pogodb.

Op. št. (3): Uradni list RS, št. 65/09 - uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 100/11 - skl. US, 32/12, 57/12, 44/13 - odl. US in 82/13. Op. št. (4): Uradni list RS, št. 73/07 - uradno prečiščeno besedilo, 45/08 - ZArbit, 45/08, 111/08 - odl. US, 121/08 - skl. US, 57/09 - odl. US, 12/10 - odl. US, 50/10 - odl. US, 107/10 - odl. US, 75/12 - odl. US, 76/12 - popr., 40/13 - odl. US, 92/13 - odl. US, 6/14, 10/14 - odl. US, 48/14 in 48/15 - odl. US.

Op. št. (5): Mag. Peter Podgorelec: Informacijske pravice družbenikov, GV Založba Ljubljana 2007, str. 84. Op. št. (6): Mag. Peter Podgorelec: Informacijske pravice družbenikov, GV Založba Ljubljana 2007, str. 45.