Jedro

Glede v pobot uveljavljene denarne terjatve varščine, plačane ob sklenitvi najemne pogodbe, je pravilno stališče sodbe, da se toženec ne more sklicevati, da ni podal pobotne izjave za navedeni denarni znesek, tudi če bi takšen njegov ugovor pravočasen, saj sta se pravdni stranki ob sklenitvi najemne pogodbe izrecno dogovorili, da se varščina lahko poračuna z odprtimi terjatvami najemodajalca iz naslova najemnine ali stroškov po sklenjeni najemni pogodbi. Tožnica je varščino na ta način pobotala s svojimi zgodnejšemi terjatvami.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sodba in sklep sodišča prave stopnje potrdita.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom zaradi delnega umika tožbe delno razveljavilo za 10.579,29 EUR sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 47470/2017 z dne 29. 5. 2017 ter v tem obsegu postopek ustavilo. Z izpodbijano sodbo je ugotovilo, da obstoji terjatev tožeče stranke do tožene stranke v višini 5.066,94 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi ter da ne obstojijo terjatve tožene stranke do tožeče stranke v višini 5.127,66 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, 1.401,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, 3.000,00 EUR ter 50.000,00 EUR. Odločilo je, da sklep o izvršbi ostane v veljavi glede zneska 5.066,94 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, razveljavilo pa ga je v tretjem odstavku izreka (stroški izvršilnega postopka). Toženi stranki je naložilo, da je dolžna tožeči stranki plačati 433,87 EUR stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Proti sodbi in sklepu se pritožuje toženec iz vseh pritožbenih razlogov (prvi odstavek 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) ter predlaga razveljavitev ter ponovno odločanje v zadevi. Navaja, da je izrek sodbe in sklepa nejasen in nerazumljiv. Ni jasno o katerih zahtevkih in o katerih ugovorih je sodišče odločalo. Ker ni izvedlo dokazov s strani toženca sta sodba in sklep izdana na podlagi zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Toženec ima denarno terjatev do tožnice iz naslova plačane varščine 5.127,66 EUR, ki ni bila pobotana, saj toženec pobotne izjave za to terjatev ni podal. Tožnica nima pravnega interesa, da zahteva ugotovitev, da obstoji njena terjatev do toženca v višini 5.066,94 EUR. Tožbeni zahtevek ni utemeljen, ker so denarne terjatve tožnice do toženca v celoti prenehale obstajati.

3. Tožnica na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Toženec izrecno izpodbija sodbo in sklep v celoti, a vsebinsko le sodbo, zato je pritožbeno sodišče glede sklepa opravilo zgolj preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). Ker v tem obsegu preizkusa ni ugotovilo nobenih nepravilnosti, je pritožbo zoper sklep zavrnilo (2. točka 365. člena ZPP).

6. Pavšalno očitanih kršitev določb postopka po 14. in 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP sodišče prve stopnje ni storilo. Izpodbijana sodba ima razloge o vseh odločilnih dejstvih, ki si ne nasprotujejo. Izrek sodbe je razumljiv in v ničemer ne nasprotuje samemu sebi ali razlogom sodbe. Obsega odločbo o obstoju terjatve tožnice ter o neobstoju terjatev toženca, ki so bile uveljavljene zaradi pobota, kar je skladno z določbo tretjega odstavka 324. člena v zvezi s tretjim odstavkom 319. člena ZPP in je povsem jasno, o katerem zahtevku tožnice in o katerih pobotnih ugovorih pritožnika je sodišče odločalo.

7. Pritožbeno sodišče nima nobenih pomislekov v pravilnost dejanskega stanja, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje. Obstoj terjatve za plačilo najemnine za poslovni prostor za sporno obdobje ter za plačilo obratovalnih stroškov je zanesljivo ugotovilo na podlagi listin v spisu, medtem ko toženec ni dokazal obstoja nobene od svojih nasprotnih terjatev, ki jih je uveljavljal v pobot. Razlogi sodbe o tem so izčrpni in jim ni kaj dodati. Pravilna je tudi odločitev o zavrnitvi dokaznih predlogov toženca, ki jo je sodišče prve stopnje prav tako podrobno obrazložilo (točke 9, 33-35 ter 44 obrazložitve). Glede v pobot uveljavljene denarne terjatve v višini 5.127,66 EUR varščine, plačane ob sklenitvi najemne pogodbe, je enako pravilno stališče sodbe, da se toženec ne more sklicevati, da ni podal pobotne izjave za navedeni denarni znesek, tudi če bi takšen njegov ugovor pravočasen, saj sta se pravdni stranki ob sklenitvi najemne pogodbe 27. 8. 2014 izrecno dogovorili, da se varščina lahko poračuna z odprtimi terjatvami najemodajalca iz naslova najemnine ali stroškov po sklenjeni najemni pogodbi. Tožnica je varščino na ta način pobotala s svojimi zgodnejšemi terjatvami. Da tožnica nima pravnega interesa na ugotovitev, da obstoji njena terjatev do toženca, je pavšalen in nerazumen pritožbeni očitek, zato natančnejši odgovor nanj niti ni možen.

8. Ker niso podani pritožbeni razlogi, po uradni dolžnosti upoštevnih kršitev postopka (drugi odstavek 350. člena ZPP) pa pritožbeno sodišče v izpodbijani sodbi ni našlo, jo je potrdilo, pritožbo pa zavrnilo (353. člen ZPP).

9. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je zajeta v odločitvi o glavni stvari in temelji na določbi prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Pritožnik mora sam kriti stroške svoje neuspele pritožbe.