Jedro

Odgovori na pogosta vprašanja, ki naj bi bili objavljeni na spletni strani toženke, niso del razpisne dokumentacije, zato organ nanje ne more opreti svoje presoje.

Izrek

Tožbi se ugodi, izpodbijani sklep Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti št. 41022-353/2018/2 z dne 6. 11. 2018, se odpravi in se zadeva vrne prvostopenjskemu organu v ponoven postopek.

Obrazložitev

1. Prvostopenjski organ je z izpodbijanim prvostopenjskim sklepom zavrnil tožnikovo vlogo na Javni razpis za izbiro ponudnikov subvencionirane študentske prehrane za leti 2019 in 2020 (v nadaljevanju javni razpis) za prijavljeni lokaciji A. (1. točka izreka) ter odločil, da v tem postopku ni bilo stroškov postopka (2. točka izreka). Iz obrazložitve izhaja, da je strokovna komisija pregledala tožnikovo vlogo in jo ocenila na podlagi pogojev in meril javnega razpisa ter Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije. Ugotovila je, da tožnik ni dosegel vsaj 27 točk, ki so pogoj za izbiro. Pri merilu št. 1 je dosegel 5 točk, pri merilu št. 2 je dosegel 12 točk, pri merilu št. 5 je dosegel 4 točke, pri merilu št. 6 je dosegel 3 točke in pri 8. merilu 2 točki, kar je skupaj 26 točk. Izbor lokala je pogoj, da ponudnik sodeluje v postopku izbire za dostavo, zato je bila posledično tudi dostava zavrnjena.

2. Drugostopenjski organ je zavrnil tožnikovo pritožbo (1. točka izreka) in odločil, da v tem postopku niso nastali stroški (2. točka izreka). V obrazložitvi je navedel, da je bila tožnikova vloga pravilno ocenjena. Za pridobitev točk v kategoriji T (testenine, njoki, lazanje, rižote) mora ponudnik najmanj polovico teh jedi ponuditi v polnovredni – polnozrnati različici. Tožnik v tej kategoriji nudi štiri različne jedi, vendar nikjer ni razvidno, da je katerakoli jed ponujena v polnovredni – polnozrnati različici, zato točk ni prejel. V kategoriji mesne jedi ponuja sedem mesnih jedi, od tega več kot polovico z vidno strukturo mesa, zato je prejel 3 točke. V kategoriji ribje jedi mora glavna jed vsebovati ribe ali morske sadeže in prilogo. Tožnik nudi tri tovrstne jedi, zato je prejel tri točke. V kategoriji jedi na žlico ne nudi tovrstnih jedi, zato točk ni prejel. V kategoriji solate je prejel 3 točke, ker nudi tri vrste solat. Enako število točk je prejel tudi v kategoriji vegetarijanske jedi, ker ponuja tri različne vegetarijanske jedi. Za pridobitev točk v kategoriji P (pice) mora biti najmanj polovica ponujenih jedi pripravljena na osnovi polnozrnatega testa, pri čemer tožnik sicer nudi sedem vrst pic, vendar ni nikjer razvidno, da bi bile ponujene v polnozrnatem testu, zato ni prejel točk. 3. Tožnik se s tako odločitvijo ne strinja. V tožbi navaja, da je neupravičeno prikrajšan za šest točk, kar pomeni, da bi moral zbrati skupaj 32 točk, s tem pa bi presegel spodnjo mejo za uspešnost ponudbe. Presoja toženke, s katero mu ni priznala točk v kategoriji testenine in v kategoriji pic, je nepravilna, saj glede na vsebino razpisne dokumentacije ni zahtevano, da bi moral v vzorčnem jedilniku posebej poudariti, ali je jed pripravljena iz navadnega ali polnozrnatega testa. Vse jedi v obeh kategorijah ponuja v obeh različicah. Dovolj je opisati jed na način, ki razpisni komisiji omogoča presojo glede različnosti ponujenih kosil, to pa pomeni izpolnitev razpisnega pogoja. S samo udeležbo na javnem razpisu je sprejel napotek o ponudbi prehrane v kategorijah testenin in pic tudi v polnozrnati različici. Nudenje v polnozrnati različici ni našteto med pogoji. Med ostalimi pogoji je primeroma predpisana na primer minimalna velikost pic, kar pa pri sestavi vzorčnega jedilnika ni bilo treba navesti. Čeprav gre za pogoj (ne samo za merilo), je pričakovano, da so vse ponujene pice ustrezne velikosti in tega ni treba poudariti. Nejasnosti v razpisni dokumentaciji ne smejo vplivati na postopek izbora ponudnikov. Predlaga, naj sodišče odpravi izpodbijani sklep in da toženki napotek, naj mu prizna pravilnost ponudbe v kategorijah testenin in pic ter posledično oceni ponudbo tudi v segmentu dostave.

4. Toženka v odgovoru na tožbo navaja, da tožnik ni dosegel zahtevanih točk, ker v kategoriji T (testenine, njoki, lazanje, rižote) in kategoriji P (pice) ni ponudil najmanj polovice jedi v polnovredni – polnozrnati različici, zaradi česar v teh kategorijah ni prejel točk. Iz tabele izhaja, da je pod navedenima meriloma možen samo odgovor „da“ ali „ne“, kar pomeni, da ponudnik prejme točke, če nudi dve različni študentski kosili v enem tednu za posamezno kategorijo, pri čemer je najmanj polovica teh jedi ponujena v polnovredni različici. Pri vseh merilih v okviru pestrosti ponudbe glavnih jedi je možna samo situacija, da je merilo izpolnjeno, za kar ponudnik prejme 3 točke, ali da ni izpolnjeno (kar vključuje tudi primere, kot je tožnikov, ko je merilo delno izpolnjeno), ko ponudnik za to merilo ne prejme točk. Poleg tega so na spletni strani toženke v rubriki razpisna dokumentacija objavljena pogosta vprašanja, ki so del razpisne dokumentacije, med katerimi je podan tudi odgovor v zvezi s pridobitvijo točk v kategorijah T in P. Tožnik v svojem obrazcu jedilnika pri nobeni kategoriji ni navedel, da jo nudi v polnozrnati različici, zato mu strokovna komisija iz tega naslova ni dodelila točk. Predlaga, naj sodišče tožbo zavrne.

5. Tožba je utemeljena.

6. V obravnavani zadevi je sporna zavrnitev tožnikove vloge na Javni razpis za izbiro ponudnikov subvencionirane študentske prehrane za leti 2019 in 2020. Med strankama je sporno, ali toženka v okviru merila „pestrost ponudbe“ (2. točka 3.5.5 točke razpisne dokumentacije – Merila za ocenitev vlog oziroma ponudb javnega razpisa) pravilno ni priznala tožniku točk v kategorijah „testenine, njoki, lazanje, rižote (najmanj polovica teh jedi se ponuja v polnovredni (polnozrnati) različici)“ in „pice (najmanj polovica teh jedi se ponuja v polnovredni (polnozrnati) različici)“. Drugostopenjski organ je v tem delu dopolnil razloge izpodbijanega prvostopenjskega sklepa in navedel, da tožnik v kategoriji T (testenine, njoki, lazanje, rižote) in v kategoriji P (pice) sicer nudi štiri različne jedi oziroma sedem vrst pic, vendar, ker ni nikjer razvidno, da bi bile jedi ponujene v polnovredni – polnozrnati različici, ni prejel točk. Tožnik pa v tožbi v bistvu trdi, da glede na vsebino razpisne dokumentacije ni zahtevano, da je treba v vzorčnem jedilniku posebej poudariti, ali je navedena jed pripravljena iz navadnega ali polnozrnatega testa, in da nejasna razpisna dokumentacija ne sme vplivati na postopek izbire ponudnikov na javnem razpisu.

7. Kot izhaja iz prilog k tožbi in dokumentov upravnega spisa zadeve, je tožnik v obrazcu ponudbe za lokal (6.1., ovoj št. 1/3) in v obrazcu ponudbe za dostavo (6.2., ovoj št. 1/3A), ki ju je med drugim priložil k prijavi na javni razpis, pod spornim merilom št. 2 v vnaprej pripravljeno razpredelnico oziroma tabelo, pod kategorijo „testenine, njoki, lazanje, rižote (najmanj polovica teh jedi se ponuja v polnovredni (polnozrnati) različici)“ navedel, da ponuja štiri različna študentska kosila na teden, pod kategorijo „pizze (najmanj polovica teh jedi se ponuja v polnovredni (polnozrnati) različici)“ pa, da ponuja sedem različnih študentskih kosil na teden. Glede na tako opredeljeni kategoriji v tabeli pod merilom št. 2 in ob upoštevanju, da je tožnik pri spornih kategorijah navedel, da ponuja štiri oziroma sedem različnih študentskih kosil, pa je po presoji sodišča treba šteti, da tožnik v navedenih kategorijah ponuja tudi najmanj polovico teh jedi v polnovredni oziroma polnozrnati različici. Ker je tožnik pri vsaki od navedenih spornih kategorij, kot izhaja iz izpolnjenih obrazcev k prijavi na javni razpis, napisal številko različnih študentskih kosil, ki jih ponuja na teden – in glede na to, da je ta številka večja od nič – gre namreč sklepati, da nudi najmanj polovico teh jedi v vsaki od navedenih spornih kategorij v polnovredni oziroma polnozrnati različici. Če temu ne bi bilo tako, bi moral ponudnik, torej tudi tožnik, napisati številko nič oziroma navesti, da v teh kategorijah glede na zahtevana merila ne ponuja študentskih kosil, saj sta sporni kategoriji v razpredelnici opredeljeni celovito kot „testenine, njoki, lazanje, rižote (najmanj polovica teh jedi se ponuja v polnovredni (polnozrnati) različici)“ in „pizze (najmanj polovica teh jedi se ponuja v polnovredni (polnozrnati) različici)“, in ne morebiti zgolj kot „testenine, njoki lazanje, rižote“ in „pice“. Da bi bilo treba glede na okoliščine konkretne zadeve še v vsakem priloženem tedenskem jedilniku, poleg imen glavnih jedi in iz česa je glavna jed sestavljena, tudi izrecno navesti posamezne sestavine sestavin glavnih jedi, torej tudi izrecno napisati npr. še vrsto testa oziroma moke, iz katere je testo napravljeno, ali pa še npr. sol, kvas ipd., iz k tožbi priložene razpisne dokumentacije in dokumentov upravnega spisa ne izhaja. Razlaga, kot jo ponuja toženka, namreč ne more nadomestiti dovolj jasnih in nedvoumnih navedb v razpisni dokumentaciji. Odgovori na pogosta vprašanja, ki naj bi bili objavljeni na spletni strani toženke (kot navaja toženka v odgovoru na tožbo), pa niso del razpisne dokumentacije, zato organ nanje ne more opreti svoje presoje. Sodišče pripominja, da je, v kolikor bi se kasneje izkazalo, da ponudnik zahtevanih meril v spornih kategorijah dejansko ne izpolnjuje, to predmet postopka v okviru nadzora.

8. Ker je torej prvostopenjski organ, kot obrazloženo, nepravilno uporabil materialno pravo, je sodišče na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožbi ugodilo, izpodbijani prvostopenjski sklep odpravilo in zadevo vrnilo prvostopenjskemu organu v ponoven postopek. V ponovnem postopku je organ, kateremu se zadeva v skladu s tretjim odstavkom 64. člena ZUS-1 vrača, vezan na pravno mnenje sodišča, kot izhaja iz te sodbe (četrti odstavek tega člena).

9. Sodišče je odločilo na seji, brez glavne obravnave, ker je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta in upravnega spisa očitno, da je treba tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti, v upravnem sporu pa ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom (prva alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).