Jedro

Tožena stranka je sodišču prve stopnje očitala, da ni obrazložilo zavrnitve dokaznega predloga za postavitev izvedenca, s čimer naj bi kršilo 287. člen ZPP. Najprej pritožbeno sodišče poudarja, da bi kršitev navedenega člena pomenila relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka (prvi odstavek 339. člena ZPP), ki v sporih majhne vrednosti ni dovoljeni pritožbeni razlog (prvi odstavek 458. člena ZPP). Nadalje pa očitek tudi ni utemeljen. Sodišče prve stopnje je namreč v točki 4 obrazložitve izpodbijane sodbe navedlo razloge za zavrnitev tega dokaznega predloga in sicer, ker je tožena stranka na zaslišanju sama potrdila, da se je na spornem blagu pojavila patina, pri čemer je le-ta vidna tudi iz fotografije jaška (v prilogi sodnega spisa), zato je zaključilo, da izvedba dokaza z izvedencem ni bila potrebna. Tožena stranka je torej potrdila, da je na spornem blagu nastala patina, le-ta pa je običajen pojav oziroma običajna zaščitna plast na kovini. Kot taka pa ne more pomeniti stvarne napake. Za stvarno napako bi šlo, če sporno blago ne bi imelo lastnosti, ki so potrebne za njeno običajno rabo (1. točka 459. člena OZ), kar pa za pojav patine glede na zgoraj navedeno ni mogoče reči.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Vsaka stranka sama nosi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje odločilo, da ostane sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 72766/2016 z dne 15. 7. 2016 v prvem in tretjem odstavku izreka v celoti v veljavi (I. odstavek izreka). Toženi stranki je naložilo, da je dolžna tožeči stranki v roku 8 dni od prejema sodbe povrniti 505,83 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zamude dalje do plačila (II. odstavek izreka).

2. Zoper sodbo sodišča prve stopnje se je pravočasno pritožila tožena stranka. Uveljavljala je vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne oziroma podrejeno, da izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglasila je pritožbene stroške.

3. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbo tožene stranke zavrne in izpodbijano sodbo potrdi. Priglasila je stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Ker se tožbeni zahtevek tožeče stranke nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR, obravnavani gospodarsko pravni spor teče po določbah postopka v sporih majhne vrednosti (495. člen Zakona o pravdnem postopku – ZPP). O pritožbi zoper sodbo je zato na podlagi petega odstavka 458. člena ZPP odločal sodnik posameznik.

6. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je bilo sporno blago na delih namesto zelene, sive barve. Navedeno je sodišče prve stopnje pripisalo običajni kemijski reakciji do katere pride prej ali slej, saj se spojke in kolena nahajajo v vodovodnem jašku, v katerem je prisotna vlaga. Gre za t. i. patino, katere definicijo je navedlo že sodišče prve stopnje. Njena bistvena lastnost je, da gre za zaščitni sloj, ki kovino ščiti pred korozijo. Iz nadaljnjih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je dejstvo, da je šlo za patino, potrdila tudi zaslišana tožena stranka (list. št. 120), ter da navedeno nenazadnje izhaja tudi iz barvne fotografije, ki jo je priložila (priloga B1).

7. Sodba v sporu majhne vrednosti se lahko izpodbija samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). Glede na navedeno v pritožbi uveljavljani pritožbeni razlog zmotno ali nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja ni dovoljeni pritožbeni razlog v sporih majhne vrednosti. Iz navedenega razloga pritožbeno sodišče ni odgovarjalo na pritožbene očitke, ki jih je tožena stranka podala pod točko 2 pritožbe, z izjemo očitka o neutemeljeni zavrnitvi dokaznega predloga za postavitev izvedenca strojnih instalacij, ki naj bi ugotavljal poroznost spornega blaga.

8. Tožena stranka je sodišču prve stopnje očitala, da ni obrazložilo zavrnitve dokaznega predloga za postavitev izvedenca, s čimer naj bi kršilo 287. člen ZPP. Najprej pritožbeno sodišče poudarja, da bi kršitev navedenega člena pomenila relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka (prvi odstavek 339. člena ZPP), ki v sporih majhne vrednosti ni dovoljeni pritožbeni razlog (prvi odstavek 458. člena ZPP). Nadalje pa očitek tudi ni utemeljen. Sodišče prve stopnje je namreč v točki 4 obrazložitve izpodbijane sodbe navedlo razloge za zavrnitev tega dokaznega predloga in sicer, ker je tožena stranka na zaslišanju sama potrdila, da se je na spornem blagu pojavila patina, pri čemer je le-ta vidna tudi iz fotografije jaška (B1), zato je zaključilo, da izvedba dokaza z izvedencem ni bila potrebna. Tožena stranka je torej potrdila, da je na spornem blagu nastala patina, le-ta pa je običajen pojav oziroma običajna zaščitna plast na kovini. Kot taka pa ne more pomeniti stvarne napake. Za stvarno napako bi šlo, če sporno blago ne bi imelo lastnosti, ki so potrebne za njeno običajno rabo (1. točka 459. člena OZ), kar pa za pojav patine glede na zgoraj navedeno ni mogoče reči. 9. Ker je bilo ugotovljeno, da je bilo dobavljeno sporno blago ustrezne kvalitete, temelj tožbenega zahtevka ni podan, zato pritožbeno sodišče na pritožbene očitke pod točko 3 pritožbe, ki se nanašajo na višino zahtevka ni odgovarjalo. Tudi sicer pa je tudi s temi pritožbeni očitki tožena stranka uveljavljala pritožbeni razlog zmotnega ali nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, ki kot že rečeno v sporih majhne vrednosti ni dovoljen pritožbeni razlog.

10. Uveljavljani pritožbeni razlogi niso utemeljeni, kot tudi ne tisti, na katere pazi pritožbeno sodišče ob reševanju pritožbe po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP), zato je bilo treba pritožbo tožene stranke zavrniti in izpodbijano sodbo v skladu s 353. členom ZPP potrditi.

11. Vsaka stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, tožeča stranka pa z odgovorom na pritožbo ni pripomogla k odločitvi pritožbenega sodišča, zaradi česar ti stroški niso bili potrebni za postopek (prvi odstavek 154. člena in 155. člen v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).