Jedro

Dolžnik sicer navaja, da je upniku dejansko omogočen daljši rok, kot bi veljalo za druge kupce, a pri tem zanemari, da je upnik upravičeno v posebnem položaju glede na morebitne druge kupce, s katerimi upnikov položaj primerja. Upnik kot edini kupec je namreč lahko oproščen položitve kupnine do višine zneska, ki bi mu pripadal po sklepu o poplačilu, o čemer sodišče na upnikov predlog odloči s posebnim sklepom (drugi odstavek 191. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ). Drugi kupci te pravice nimajo in morajo plačati kupnino v postavljenem roku, medtem ko se upnik lahko po pojasnjenem izogne plačilu kupnine.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Stranki sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je upnika kot kupca oprostilo plačila kupnine v višini 208.756,50 EUR, naložilo pa mu je plačilo razlike kupnine v znesku 3.347,50 EUR in davek od prometa nepremičnin v znesku 4.158,89 EUR v roku 30 dni od prejema sklepa.

2. Dolžnik v pravočasni pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje domaknilo nepremičnino v nerazumno dolgem roku, kar kaže na favoriziranje upnika. Upnik je deležen daljšega plačilnega roka (več kot 4 mesece) kot morebitni drugi kupci in kot je bil določen v odredbi o prodaji. Dolžnik predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve v nov postopek. Pritožbenih stroškov ne priglaša. 3. Upnik v odgovoru na pritožbo navaja, da je glede izdaje sklepa o domiku in roka plačila kupnine sodišče prve stopnje spoštovalo veljavno zakonodajo. Priglaša strošek odgovora.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Dolžnik ne izpodbija same oprostitve plačila kupnine s strani upnika, ampak napada odločitev le glede roka za plačilo razlike kupnine.

6. Dolžnik sicer navaja, da je upniku dejansko omogočen daljši rok, kot bi veljalo za druge kupce, a pri tem zanemari, da je upnik upravičeno v posebnem položaju glede na morebitne druge kupce, s katerimi upnikov položaj primerja. Upnik kot edini kupec je namreč lahko oproščen položitve kupnine do višine zneska, ki bi mu pripadal po sklepu o poplačilu, o čemer sodišče na upnikov predlog odloči s posebnim sklepom (drugi odstavek 191. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju – v nadaljevanju ZIZ). Drugi kupci te pravice nimajo in morajo plačati kupnino v postavljenem roku, medtem ko se upnik lahko po pojasnjenem izogne plačilu kupnine.

7. Plačilo dela kupnine, ki presega oprostitev (razlika med kupnino 212.103,50 EUR in upnikovo terjatvijo 208.756,50 EUR), je v obravnavani zadevi dejansko časovno nekoliko odloženo, saj je za odločitev o upnikovem predlogu potreben določen dodaten čas. Zaradi vmesnega procesnega dejanja sodišča je potemtakem začetek teka 30 dnevnega roka, ki je bil opredeljen v odredbi o prodaji in je sedaj naveden tudi v izreku obravnavanega sklepa, odložen do trenutka sprejete odločitve o upnikovem predlogu.

8. Pripomba dolžnika glede pozne izdaje sklepa o domiku ni v zvezi z izpodbijano odločitvijo o oprostitvi plačila kupnine, zato na pritožbene navedbe v tej zvezi sodišče druge stopnje ne odgovarja.

9. Ker tudi niso podane uradno upoštevne kršitve (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je sodišče druge stopnje neutemeljeno pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

10. Odločitev o dolžnikovih pritožbenih stroških je odpadla, ker ti niso bili priglašeni (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Upnikov strošek odgovora na pritožbo ni bil potreben, saj v ničemer ni prispeval k sprejeti odločitvi (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).