Jedro

Tudi morebitna vložitev vloge za zamenjavo delodajalca, po tem, ko je tožniku po njegovi lastni volji prenehala pogodba o zaposlitvi (tožnik je v svojem odgovoru z dne 22. 11. 2022 navedel zgolj to, da je "dal odpoved", glede na to, da tožnik tedaj nesporno ni bil obvezno socialno zavarovan pa tudi očitno ni šlo za primer iz tretjega odstavka 56. člena ZTuj-21), ne bi mogla vplivati na veljavnost umika soglasja Zavoda, ne glede na to, kdaj bi se tožnik na podlagi zamenjave delodajalca ponovno prijavil v obvezno socialno zavarovanje. Drugi odstavek 38. člena ZZSDT namreč določa, da se mora tujec v 15 dneh ponovno prijaviti v obvezna socialna zavarovanja na podlagi pogodbe o zaposlitvi pri istem delodajalcu (poudarilo sodišče). Umik soglasja je bil torej utemeljen, na tej podlagi pa tudi razveljavitev enotnega dovoljenja za prebivanje in delo.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

_O izpodbijani odločbi_

1. Toženka je z izpodbijano odločbo (i) razveljavila tožnikovo enotno dovoljenje za prebivanje in delo, ki je veljalo od 29. 4. 2022 do 29. 4. 2024 (I. točka izreka), (ii) odločila, da mora biometrično dovoljenje za prebivanje vrniti upravnemu organu v roku 8 dni po pravnomočnosti odločbe (II. točka izreka) in (iii) odločila, da v postopku ni bilo posebnih stroškov (III. točka izreka).

2. Dne 20. 10. 2022 je toženka prejela od Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje (v nadaljevanju Zavod) umik soglasja št. 20220017667 z dne 26. 4. 2022 za izdajo enotnega dovoljenja za namen zaposlitve, in sicer ker je bil tožnik odjavljen iz obveznih socialnih zavarovanj zaradi prenehanja pogodbe o zaposlitvi in kljub obvestilu Zavoda ni bil ponovno prijavljen v obvezna socialna zavarovanja v 15-dneh od vročitve obvestila (drugi odstavek 38. člena Zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev - v nadaljevanju ZZSDT). Toženka je nato dne 28. 10. 2022 po uradni dolžnosti pridobila podatke iz uradne evidence e-Poizvedbe ZZZS o ustreznem zdravstvenem zavarovanju, iz katere je bilo razvidno, da tožnik nima urejenega ustreznega zdravstvenega zavarovanja. Z vpogledom v register stalnega prebivalstva je ugotovila, da tožnik v Republiki Sloveniji nima urejenega začasnega prebivališča in s tem posledično tudi ne naslova za vročanje. Skladno z 9. in 146. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) je toženka z dopisom z dne 2. 11. 2022 tožnika seznanila z ugotovitvami v postopku in mu določila 15 dnevni rok za izjavo. Dopis je bil poslan na tožnikov naslov na Kosovu, vročen mu je bil 11. 11. 2022. Tožnik je v odzivu navedel, da trenutno prebiva v Republiki Sloveniji na podlagi še veljavnega enotnega dovoljenja za prebivanje in delo, da je pri svojem delodajalcu zaradi neprimernih delovnih pogojev dal odpoved in da si trenutno išče novo zaposlitev. Novi delodajalec naj bi pri UE Vrhnika že vložil vlogo za zamenjavo delodajalca za tujca, pri čemer je predmetni upravni postopek še v teku. Tedaj je imel urejeno komercialno zavarovanje, glede prijave začasnega prebivališča v Republiki Sloveniji pa naj bi prijavo ponovno uredil. Toženka je dne 8. 12. 2022 ponovno vpogledala v evidenco e-Poizvedbe ZZZS o ustreznem zdravstvenem zavarovanju, iz katere je bilo razvidno, da tožnik nima urejenega zdravstvenega zavarovanja. Istega dne je toženka vpogledala v evidenco oz. register stalnega prebivalstva in ugotovila, da tožnik v Republiki Sloveniji nima prijavljenega začasnega prebivališča in ne naslova za vročanje. Iz evidence izdanih dovoljenj/soglasij, ki se vodi pri Zavodu, pa je razvidno, da ta vztraja pri razveljavitvi enotnega dovoljenja za namen zaposlitve št. 20220017667 z dne 26. 4. 2022. 3. Toženka je zaključila, da je prenehal razlog oziroma namen, zaradi katerega je bilo tožniku izdano enotno dovoljenje za prebivanje in delo v Republiki Sloveniji, zato je upoštevajoč 3. alinejo prvega odstavka 56. člena Zakona o tujcih (v nadaljevanju ZTuj-2) dovoljenje razveljavila.

_Navedbe tožnika_

4. Tožnik v tožbi ugovarja, da je v dopisu z dne 2. 11. 2022 sicer bilo pojasnjeno, da je toženka prejela umik soglasja s strani Zavoda, vendar ta umik dopisu ni bil priložen. Strankam v upravnem postopku mora biti omogočeno, da se seznanijo s celotno vsebino soglasja kot akcesornega akta, saj se sicer ne morejo izjaviti o vseh dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločitev, kot to zahteva 9. člen ZUP in 22. člen Ustave RS. Tožnik je na seznanitev sicer podal izjavo o okoliščinah in dejstvih, vendar se ni mogel izjaviti o vseh dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločitev, ker mu dokument "umik soglasja" osebno nikdar ni bil vročen. Toženka je tudi nepopolno oziroma zmotno ugotovila pravno relevantno dejansko stanje. Tožnik trenutno v RS prebiva na podlagi enotnega dovoljenja za bivanje in delo. Predhodno je bil zaposlen kot zidar pri gradbenem podjetju, pri čemer je pri navedenem delodajalcu dal odpoved, ker so bili delovni pogoji neprimerni, poleg tega se je soočal z zdravstvenimi težavami zaradi poškodbe na gradbišču. Takoj po odpovedi je tožnik pričel z aktivnim iskanjem nove zaposlitve. Delo je lahko iskal zgolj kot zidar, saj gre za edino delo, za katero je usposobljen, pri čemer mora predhodno pridobiti dovoljenje s strani Zavoda in pristojnega upravnega organa za menjavo delodajalca v okviru upravnega postopka. Prejel je obvestilo Zavoda, da se mora v roku 15 dni prijaviti v obvezna zavarovanja, vendar je slednje v praktičnem smislu nemogoče zaradi dolgotrajnosti upravnih postopkov v RS, saj nima prostega dostopa do trga dela v Republiki Sloveniji. Slednje pomeni, da mora za ureditev nove zaposlitve pri pristojni upravni enoti tujec ali delodajalec (kot vlagatelj) vložiti vlogo za zamenjavo delodajalca, ta upravni postopek pa načeloma traja vsaj 30 dni, pri čemer tujec v nobenem primeru (tudi če je torej v upravnem postopku uspešen), ne more v roku 15 dni urediti prijavo v obvezna socialna zavarovanja. V konkretnem postopku mora namreč Zavod izdati novo soglasje k novi zaposliti, upravni organ pa nato na podlagi izdanega soglasja izda odločbo za odobritev zaposlitve tujca pri novem delodajalcu. Glede na dejstvo, da upravni postopek odobritve zamenjave delodajalca traja dlje od roka, ki ga Zavod določa, je za tujca nemogoča ureditev statusa zaposlitve v roku 15 dni. Tožnik navaja, da si je tekom postopka razveljavitve predmetnega dovoljenja za bivanje sicer že poiskal novega delodajalca, ki je pri pristojni upravni enoti vložil vlogo za zamenjavo delodajalca za tujca, pri čemer je predmetni upravni postopek še v teku, vendar je slednji sedaj zaradi izpodbijane odločbe brezpredmeten. Trenutno ima urejeno komercialno zdravstveno zavarovanje. Toženka vseh navedenih dejstev ni presojala, saj ji niso bila znana, zato je dejansko stanje napačno ugotovljeno. Tožnik še navaja, da v Republiki Sloveniji biva že drugo leto zapored. V zvezi z dejstvom, da naj ne bi imel urejenega bivališča, navaja, da je šele iz dopisa upravnega organa izvedel, da bivališče ni urejeno (s strani banke še vedno prejema pošto na naslovu in s strani drugih organov in na tem naslovu dejansko tudi biva, s strani najemodajalca je bil očitno nevede tudi odjavljen). Če bi moral zapustiti Slovenijo, bi izgubil možnost dohodka, preživljanja in živeti urejeno, finančno stabilno življenje. Pahnjen bi bil v razmere brezposelnosti in revščine, iz katerih je iz matične države pobegnil. S tem bi mu bila storjena krivica, saj za vmesno stanje njegovega bivanja v Republiki Sloveniji ne more biti odgovoren. Sploh pa ni nikoli kršil pravnega reda Republike Slovenije. Predlaga, da sodišče tožbi ugodi, odpravi izpodbijano odločbo in vrne zadevo toženki v ponovno odločanje ter zahteva povrnitev stroškov postopka.

_Navedbe toženke_

5. Toženka je v odgovoru na tožbo zgolj ponovila navedbe iz izpodbijane odločbe in smiselno predlagala zavrnitev tožbe.

**K I. točki izreka:**

6. Tožba ni utemeljena.

7. Po presoji sodišča je toženka pravilno razveljavila enotno dovoljenje za prebivanje in delo, zato se sodišče na podlagi drugega odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) sklicuje na razloge v izpodbijanem sklepu.

8. Toženka je enotno dovoljenje za prebivanje in delo razveljavila zaradi umika soglasja s strani Zavoda, in sicer na podlagi v času njenega odločanja veljavnega ZTuj-2 (UPB9, Ur. l. RS št. 91/21, popravek UPB9, Ur. l. RS, št. 95/21 in ZZNŠPP - Ur. l. št. 105/22), ki je v tretji alineji prvega odstavka 56. člena določal, da se dovoljenje za začasno prebivanje razveljavi, če organ, ki je po zakonu, ki ureja zaposlovanje in delo tujcev, pristojen za podajo soglasja k izdaji enotnega dovoljenja, umakne soglasje k izdaji enotnega dovoljenja. V tretjem odstavku 56. člena je ZTuj-2 določal, da se dovoljenje za začasno prebivanje zaradi prenehanja zaposlitve ali dela tujca, če je brez lastne krivde ali volje ostal brez zaposlitve, ne razveljavi tujcu, ki je v skladu z zakonom, ki ureja trg dela, pridobil pravice iz zavarovanja za primer brezposelnosti, dokler je upravičen do pravic iz tega naslova.

9. Nadalje je ZTuj-2 v petem odstavku 37. člena določal, da lahko tujec, ki ima enotno dovoljenje, v času njegove veljavnosti zamenja delovno mesto pri istem delodajalcu, zamenja delodajalca ali se zaposli pri dveh ali več delodajalcih, na podlagi pisne odobritve pristojnega organa, ki pisno odobritev v obliki odločbe izda po prejemu soglasja organa, pristojnega po zakonu, ki ureja zaposlovanje in delo tujcev. Pisno odobritev o zamenjavi delovnega mesta pri istem delodajalcu, zamenjavi delodajalca ali zaposlitvi pri dveh ali več delodajalcih izda pristojni organ na prošnjo tujca ali njegovega delodajalca. Pisna odobritev pristojnega organa ni potrebna, če zakon, ki ureja zaposlovanje in delo tujcev, določa, da soglasje v navedenih primerih ni potrebno. Pristojni organ soglasje pridobi po uradni dolžnosti. Prošnji za podajo soglasja je potrebno priložiti dokazila o izpolnjevanju pogojev, določenih z zakonom, ki ureja zaposlovanje in delo tujcev, ki jih pristojni organ posreduje organu, pristojnemu za podajo soglasja po zakonu, ki ureja zaposlovanje in delo tujcev.

10. Zavod je soglasje umaknil na podlagi tedaj veljavnega Zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev (ZZSDT-UPB4, Ur. l. št. 91/2021), ki je v drugem odstavku 38. člena določal, da v primeru, ko je tujec v času veljavnosti enotnega dovoljenja ali pisne odobritve, ki nista izdana na podlagi soglasja za zaposlitev, samozaposlitev ali delo, odjavljen iz obveznih socialnih zavarovanj zaradi prenehanja pogodbe o zaposlitvi, zavod tujcu pošlje pisno obvestilo o nameri umika soglasja, ki se tujcu osebno vroči. Če tujec obvestila ne prevzame v 15 dneh, velja vročitev za opravljeno z dnem preteka tega roka, ko se obvestilo pusti v hišnem predalčniku oziroma drugem primernem mestu. Če to ni mogoče, se pošiljko vrne zavodu, ki obvestilo objavi na oglasni deski, vročitev pa velja za opravljeno po poteku osmih dni od dneva objave na oglasni deski. Če tujec v 15 dneh od vročitve obvestila zavoda ni ponovno prijavljen v obvezna socialna zavarovanja na podlagi pogodbe o zaposlitvi pri istem delodajalcu in na istem delovnem mestu, zavod soglasje umakne.

11. Po povedanem je neutemeljen tožbeni očitek, da naj bi toženka dejansko stanje nepravilno oziroma nepopolno ugotovila, ker da je tožnik podal odpoved pri tedanjem delodajalcu zaradi "neprimernih pogojev dela" in ker se je soočal z zdravstvenimi težavami zaradi utrpele poškodbe na gradbišču, in da je na pristojni upravni enoti (UE Vrhnika) podal vlogo za zamenjavo delodajalca, ker si je v vmesnem času že poiskal novega delodajalca. Teh dejstev naj toženka ne bi presojala, ker ji niso bila znana, zaradi česar naj bi bilo dejansko stanje napačno ugotovljeno. Vendar sodišče poudarja, da glede na zgoraj navedeno materialno pravo tudi morebitna vložitev vloge za zamenjavo delodajalca, po tem, ko je tožniku po njegovi lastni volji prenehala pogodba o zaposlitvi (tožnik je v svojem odgovoru z dne 22. 11. 2022 navedel zgolj to, da je "dal odpoved", glede na to, da tožnik tedaj nesporno ni bil obvezno socialno zavarovan pa tudi očitno ni šlo za primer iz tretjega odstavka 56. člena ZTuj-21), ne bi mogla vplivati na veljavnost umika soglasja Zavoda, ne glede na to, kdaj bi se tožnik na podlagi zamenjave delodajalca ponovno prijavil v obvezno socialno zavarovanje. Drugi odstavek 38. člena ZZSDT namreč določa, da se mora tujec v 15 dneh ponovno prijaviti v obvezna socialna zavarovanja na podlagi pogodbe o zaposlitvi pri _istem delodajalcu_ (poudarilo sodišče). Umik soglasja je bil torej utemeljen, na tej podlagi pa tudi razveljavitev enotnega dovoljenja za prebivanje in delo. Sodišče dodaja, da ker je relevantna zgolj obveznost prijave v _obvezna socialna zavarovanja_, ne morejo biti pravno relevantne navedbe tožnika, da ima urejeno komercialno zdravstveno zavarovanje, da ima zadostna sredstva za preživljanje in da naj ne bi vedel, da nima urejene prijave prebivališča. 12. Neutemeljen je tudi tožbeni očitek, da je bila tožniku kršena pravica do izjave, ker dopisu z dne 2. 11. 2022 dokument Zavoda št. 20220017669 o umiku soglasja ni bil priložen. Tožena stranka je namreč v dopisu z dne 2. 11. 2022 v celoti povzela bistveno vsebino dokumenta Zavoda št. 20220017667, in sicer da je bilo soglasje umaknjeno, "ker je bil tujec odjavljen iz obveznih socialnih zavarovanj zaradi prenehanja pogodbe o zaposlitvi in kljub obvestilu zavoda ni bil ponovno prijavljen v obvezna socialna zavarovanja v 15 dneh od vročitve obvestila (drugi odstavek 38. člena ZZSDT UPB4"). Tožnik se je tako lahko v celoti seznanil z vsebino dokumenta Zavoda in z razlogi za njegov umik soglasja. Ugovor o kršitvi pravice do izjave je zato že iz tega razloga neutemeljen. Prav tako ni sporno, da je tožnik prejel že poziv Zavoda o tem, da se mora v 15 dneh prijaviti v obvezna socialna zavarovanja seznanitev, kakor tudi dopis toženke z dne 2. 11. 2022 in da je nanj podal odgovor. V zvezi s tem tožnik pavšalno zatrjuje, da se v svojem odgovoru zaradi nevročitve umika soglasja Zavoda ni mogel izjaviti o vseh dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločitev, saj niti ne pojasni glede katerih dejstev in okoliščin, ki so bile pomembne za odločitev, se zaradi nevročitve umika soglasja ni mogel opredeliti.

13. Sodišče je na podlagi obrazloženega po ugotovitvi, da je po pravilnem postopku izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena, na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo zavrnilo kot neutemeljeno.

14. Sodišče je odločilo brez glavne obravnave na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1, saj dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo upravnega akta, med tožnikom in tožencem ni sporno.2 Ni namreč sporno, da je Zavod umaknil soglasje, ker tožnik po tem, ko je po lastni volji odpovedal pogodbo o zaposlitvi in iskal novega delodajalca, ni bil prijavljen v obvezna socialna zavarovanja, kar je glede na predstavljeno materialno pravo edino relevantno dejansko stanje.

**K II. točki izreka:**

15. Ker je sodišče tožbo zavrnilo, skladno s četrtim odstavkom 25. člena ZUS-1 vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

1 Dovoljenje za začasno prebivanje se zaradi prenehanja zaposlitve ali dela tujca, če je brez lastne krivde ali volje ostal brez zaposlitve, ne razveljavi tujcu, ki je v skladu z zakonom, ki ureja trg dela, pridobil pravice iz zavarovanja za primer brezposelnosti, dokler je upravičen do pravic iz tega naslova. 2 Tako tudi Vrhovno sodišče v sodbi I Up 158/2023 z dne 14. 6. 2023 (13. točka obrazložitve) in sklepu I Up 210/2022 z dne 21. 12. 2022 (16. točka obrazložitve).