Jedro

Natančnejši pogoji za spremembo lastništva psa pa so določeni v Pravilniku o označevanju in registraciji hišnih živali (v nadaljevanju: Pravilnik), konkretno v drugem odstavku 10. člena Pravilnika, iz katerega izhaja, da veterinarska organizacija spremeni lastništvo psa v CRPsi na podlagi (-) računa, če je iz njega razvidna sprememba lastništva in identifikacija psa, (-) kupoprodajne pogodbe, (-) ustreznega dokumenta o oddaji psa v zavetišče ali dokumenta o prevzemu iz zavetišča ali (-) pisne izjave lastnika o spremembi lastništva psa na obrazcu, ki je kot priloga 3 sestavni del tega pravilnika.

Zgoraj povzeti pogoji iz drugega odstavka 10. člena Pravilnika natančnejše določajo listine, na podlagi katerih se vpišejo podatki, ki jih zahteva pri spremembi lastništva psa peti odstavek 6. člena ZZZiv. Ker je glede na povzeto dikcijo Pravilnika spremembo lastništva mogoče opraviti na podlagi kateregakoli od dokumentov, navedenih v drugem odstavku 10. člena, pritožba utemeljeno opozarja, da opis izvršitvenega dejanja, v katerem se storilcema očita oprava spremembe lastništva konkretnega psa dne 27. 1. 2020 v CRPsi brez kateregakoli od dokumentov, na podlagi katerih lahko veterinarska organizacija spremeni lastništvo psa v CRPsi, opredeljuje očitano ravnanje kot historičen in dokazljiv dogodek, ki je v zadostni meri konkretiziran, omogoča pravno vrednotenje ter storilcema (ki sta strokovnjaka na področju veterine in ki morata v okviru zahtevane skrbnosti pri opravljanju svoje dejavnosti poznati pravne predpise, ki se na njuno dejavnost nanašajo) omogoča uresničitev pravice do obrambe.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo ugodilo zahtevi za sodno varstvo (ZSV) pravne osebe in odgovorne osebe in odločbo o prekršku prekrškovnega organa št. ODL-452/2021-0195 z dne 16. 8. 2021 spremenilo tako, da je postopek o prekršku zoper pravno osebo zaradi prekrška po 1. alineji prvega odstavka 46.a člena v zvezi s petim odstavkom 6. člena ZZZiv ter postopek o prekršku zoper odgovorno osebo zaradi prekrška po drugem odstavku 46.a člena v zvezi s petim odstavkom 6. člena ZZZiv ustavilo na podlagi 1. točke 136. člena Zakona o prekrških (ZP-1) ter odločilo, da stroški ustavljenega postopka bremenijo proračun.

2. Zoper sodbo se pritožuje prekrškovni organ brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov po 154. členu ZP-1. Predlaga ugoditev pritožbi in spremembo izpodbijane sodbe.

3. Pritožba je utemeljena.

4. V predmetni zadevi je prekrškovni organ z odločbo o prekršku z dne 16. 8. 2021 pravno osebo in odgovorno osebo pravne osebe spoznal za pridružitveno odgovorno oziroma odgovorno prekrška po **1. točki prvega odstavka oziroma po drugem odstavku 46.a člena ZZZiv** v posledici očitka, da je (njena oziroma kot) odgovorna oseba dne 27. 1. 2020 opravila spremembo lastništva (odjavo) psa DON-a (čip 705035000020613) v Centralnem registru psov (CRPsi) brez kateregakoli od dokumentov, na podlagi katerih veterinarska organizacija spremeni lastništvo psa v CRP.

5. Skladno s 1. točko prvega odstavka 46.a člena ZZZiv (pred novelo ZZZiv-E) se z globo od 800 do 33.000 EUR kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ravna v nasprotju s prvim, drugim, tretjim ali petim odstavkom 6. člena tega zakona. Pri tem se glede na **drugi odstavek 46.a člena ZZZiv** z globo od 400 do 1.600 EUR za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika.

Po četrtem odstavku 6. člena ZZZiv mora lastnik psa javiti pristojni veterinarski organizaciji pogin in _spremembo lastništva psa_ ter evtanazijo psa, če ni izvedena v pristojni veterinarski organizaciji ter pristojni pobeg in odtujitev psa. Peti odstavek 6. člena ZZZiv pa določa, da morata pristojna veterinarska organizacija in zavetišče podatke iz prejšnjega odstavka vnesti v centralni register psov. Pri tem iz tega člena izhaja, da mora pristojna veterinarska organizacija ob prijavi psa v centralni register psov, ki se vodi pri upravnem organu, pristojnem za veterinarstvo, vnesti podatke o psu, o izvoru psa in osebno ime ali firmo, naslov prebivališča ali sedež, enotno matično številko občana (EMŠO) ali matično številko pravne osebe (MŠ) lastnika psa, oziroma za službene pse podatke o državnem organu.

Natančnejši pogoji za _spremembo lastništva psa_ pa so določeni v Pravilniku o označevanju in registraciji hišnih živali (v nadaljevanju: Pravilnik), konkretno v drugem odstavku 10. člena Pravilnika, iz katerega izhaja, da veterinarska organizacija spremeni lastništvo psa v CRPsi na podlagi (-) računa, če je iz njega razvidna sprememba lastništva in identifikacija psa, (-) kupoprodajne pogodbe, (-) ustreznega dokumenta o oddaji psa v zavetišče ali dokumenta o prevzemu iz zavetišča ali (-) pisne izjave lastnika o spremembi lastništva psa na obrazcu, ki je kot priloga 3 sestavni del tega pravilnika.

6. Izpodbijana odločitev temelji na zaključku sodišča prve stopnje, da opis dejanja v izreku izpodbijane odločbe ne vsebuje vseh elementov oz. zakonskih znakov storilcema očitanega prekrška ter zato ne dosega standarda konkretizacije do take mere, da bi bilo zapisani očitek mogoče opredeliti kot prekršek, saj je iz opisa razviden očitek, da je odgovorna oseba vnesla podatke brez ustreznih dokumentov, pri tem pa ni jasno, kateri dokumenti naj bi to sploh bili.

Zgoraj povzeti pogoji iz drugega odstavka 10. člena Pravilnika natančnejše določajo listine, na podlagi katerih se vpišejo podatki, ki jih zahteva pri spremembi lastništva psa peti odstavek 6. člena ZZZiv. Ker je glede na povzeto dikcijo Pravilnika spremembo lastništva mogoče opraviti na podlagi kateregakoli od dokumentov, navedenih v drugem odstavku 10. člena, pritožba utemeljeno opozarja, da opis izvršitvenega dejanja, v katerem se storilcema očita oprava spremembe lastništva konkretnega psa dne 27. 1. 2020 v CRPsi brez kateregakoli od dokumentov, na podlagi katerih lahko veterinarska organizacija spremeni lastništvo psa v CRPsi, opredeljuje očitano ravnanje kot historičen in dokazljiv dogodek, ki je v zadostni meri konkretiziran, omogoča pravno vrednotenje ter storilcema (ki sta strokovnjaka na področju veterine in ki morata v okviru zahtevane skrbnosti pri opravljanju svoje dejavnosti poznati pravne predpise, ki se na njuno dejavnost nanašajo) omogoča uresničitev pravice do obrambe.

7. Ob navedenem je izkazana kršitev določb postopka o prekršku iz drugega odstavka 155. člena ZP-1, ki je vplivala na zakonitost izpodbijane sodbe. Ker jo pritožbeno sodišče glede na njeno naravo ne more samo odpraviti, je brez spuščanja v presojo nadaljnjih pritožbenih navedb pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo prvostopenjskega sodišča razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje (peti odstavek 163. člena ZP-1).

8. V ponovljenem postopku bo moralo prvostopno sodišče znova odločiti o utemeljenosti ZSV storilcev in pri tem navesti celovite, jasne, razumljive in prepričljive razloge. V kolikor bo spoznalo, da dejansko stanje v odločbi o prekršku ni popolno in pravilno ugotovljeno, lahko dopolni dokazni postopek po pravilih rednega sodnega postopka, izvedene dokaze dokazno oceni ter šele nato zaključi o utemeljenosti vloženih ZSV. Na tem mestu pritožbeno sodišče še dodaja, da je 1. točka prvega odstavka 46.a člena ZZZiv bila spremenjena dne 15. 10. 2021 (novela ZZZiv-E) ter da sprememba vpliva na pravno kvalifikacijo pravni osebi očitanega prekrška.