Jedro

Okoliščine, da je sodišče prve stopnje po svoji predsednici na Odvetniško zbornico Slovenije zoper pooblaščenca predlagatelja vložilo pobudo za uvedbo disciplinskega postopka, ni mogoče opredeliti kot drug tehten razlog, zaradi katerega bi bila lahko prizadeta objektivna nepristranskost sodišča, ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča, kot nosilca sodne funkcije.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Predlagatelj je predlagal, da sodišče ugotovi, da je nasprotni udeleženec kršil podjetniško kolektivno pogodbo s tem, da ob koncu leta 2011 skupaj z decembrsko plačo ni izplačal trinajste plače, čeprav so bili izpolnjeni pogoji, ter da je kršil tudi 111. člen Podjetniške kolektivne pogodbe s tem, ko v obdobju od avgusta 2010 do maja 2012 ni uskladil plač v višini 5,1 %. Nasprotni udeleženec je v odgovoru na predlog predlagal, da sodišče predlog zavrže oziroma, da kot neutemeljenega zavrne.

2. Predlagatelj je 9. 2. 2017 na sodišče naslovil predlog za izločitev vseh sodnikov Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani s predlogom, da Višje delovno in socialno sodišče za odločanje v tej zadevi odredi sodnika iz Delovnega sodišča v Kopru, Celju ali Mariboru. Predlog je utemeljil s tem, da razpolaga z informacijo, da je bil nasprotni udeleženec v zadevi Pd 124/2015 obveščen o izidu sodbe še pred pisnim odpravkom sodbe sodišča. Zato je pooblaščenec predlagatelja podvomil v nepristranskost odločanja pred sodiščem prve stopnje, kadar je ena od pravdnih strank nasprotni udeleženec. Predlog je nadalje utemeljil s tem, da je pooblaščenec na tiskovni konferenci javnost obvestil o netransparentnem načinu dodeljevanja zadev sodnikom, zaradi česar dvomi o nepristranskem odločanju v tej zadevi.

3. Sodišče prve stopnje je s sklepom X Ips 1410/2016 z dne 15. 2. 2017 predlog predlagatelja za izločitev vseh sodnikov zavrglo. Predlog je zavrglo na podlagi ugotovitve, da predlagatelj ne zahteva izločitve poimensko določenega sodnika, zato predlog za izločitev ni dovoljen oziroma popoln, saj v skladu s tretjim odstavkom 72. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) stranka lahko zahteva le izločitev poimensko določenega sodnika ali sodnika porotnika, ki postopa v zadevi.

4. Predlagatelj je 21. 2. 2017 na sodišče prve stopnje vložil vlogo, ki jo je naslovil kot „Predlog za izločitev vseh sodnikov Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani“. V njej je navedel, da ponovno podaja tak predlog (kakršnega je sodišče prve stopnje zavrglo) in ga dopolnjuje na način, da predlaga, da se zadeva dodeli v odločanje sodnikom na Delovnem sodišču v Kopru, Celju ali Mariboru, in sicer zato, ker je Delovno in socialno sodišče v Ljubljani kot celota zoper pooblaščenca predlagatelja na Odvetniško zbornico Slovenije vložilo pobudo za uvedbo disciplinskega postopka. Navaja, da zopet ne bo izrecno navedel nobenega sodnika, saj osebno proti nikomur nima nič, kljub temu pa meni, da je njegov predlog dovolj konkretiziran in v skladu z določili ZPP, saj je iz njega razvidno, da ne želi, da v tej zadevi odloča katerikoli sodnik naslovnega sodišča. Okoliščina, da neko sodišče vlaga pobudo za uvedbo disciplinskega postopka zoper pooblaščenca predlagatelja pri njem vzbuja dvom v možnost nepristranskega odločanja v tej zadevi. Predlagatelj predlaga izločitev vseh sodnikov naslovnega sodišča in predlaga, da višje sodišče za odločanje v tej zadevi odredi sodnika iz Delovnega sodišča v Kopru, Celju ali Mariboru.

5. Sodišče prve stopnje je zadevo odstopilo Vrhovnemu sodišču, da odloči o predlogu predlagatelja za prenos krajevne pristojnosti, saj iz vsebine vloge predlagatelja izhaja, da ta smiselno predlaga prenos krajevne pristojnosti po 67. členu ZPP.

6. Predlog ni utemeljen.

7. Predlagatelj predlaga izločitev vseh sodnikov Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, ne da bi te sodnike poimensko navedel. V skladu s prvim odstavkom 72. člena ZPP izločitev lahko zahtevajo tudi stranke, vendar je iz drugega odstavka istega člena razvidno, da sme stranka zahtevati le izločitev konkretnega sodnika oziroma sodnika porotnika. Tožnik dejansko zahteva izločitev celotnega sodišča, vendar niti 72. člen ZPP, niti kateri od preostalih členov ZPP, ki urejajo izločitev, ne omogočajo izločitve sodišča kot celote.

8. V podobni zadevi, v kateri je stranka zahtevala izločitev vseh sodnikov pri vseh sodiščih je Vrhovno sodišče v sklepu III R 23/2016 dne 15. 7. 2016 zavzelo stališče, da ob obstoju tehtnih razlogov, ki utemeljujejo dvom o videzu nepristranskosti vseh sodnikov določenega stvarno pristojnega sodišča, lahko stranka „izločitev sodišča“ doseže s predlogom za prenos krajevne pristojnosti po 67. členu ZPP. Vrhovno sodišče Republike Slovenije lahko v takšnem primeru določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi.

9. Tožnikova vloga z dne 21. 2. 2017 je po svoji vsebini, kljub formalnemu sklicevanju na 70. člen ZPP, v resnici predlog za prenos krajevne pristojnosti po 67. členu ZPP. Zato jo je Vrhovno sodišče kot takšno tudi obravnavalo. Za odločitev o predlogu stranke za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča je v skladu s 67. členom ZPP pristojno Vrhovno sodišče in ne drugostopenjsko sodišče, na katerega predlagatelj sicer naslavlja poziv, da naj „za odločanje v predmetni zadevi odredi sodnika iz Delovnega sodišča v Kopru, Celju ali Mariboru“. Ne predlogu za izločitev sodnika in tudi ne predlogu za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča ni mogoče ugoditi tako, da bi se „odredil“ drug sodnik na drugem stvarno pristojnem sodišču, temveč se (posameznega) sodnika ali sodnika porotnika izloči oziroma se določi, katero drugo stvarno sodišče je pristojno za odločanje v zadevi.

10. V skladu s 67. členom ZPP Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi.

11. Okoliščine, da je sodišče prve stopnje po svoji predsednici na Odvetniško zbornico Slovenije zoper pooblaščenca predlagatelja vložilo pobudo za uvedbo disciplinskega postopka, ni mogoče opredeliti kot drug tehten razlog, zaradi katerega bi bila lahko prizadeta objektivna nepristranskost sodišča, ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča, kot nosilca sodne funkcije. Navedena pobuda za uvedbo disciplinskega postopka zoper pooblaščenca bi bila lahko podlaga za zahtevo za izločitev podpisnice te pobude, ne more pa biti podlaga za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. 12. Vrhovno sodišče ugotavlja, da niso podani razlogi, za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča, zato je predlog zavrnilo.