Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
V okviru pravice do enakega varstva pravic v postopku iz 22. člena Ustave RS, ki jo zagotavlja 5. člen ZNP-1, mora biti v kontradiktornem postopku vsaki stranki omogočeno, da se izjavi o vsem procesnem gradivu, ki vpliva na odločitev sodišča. Izjema je mogoča le, kadar so koristi otrok tako ogrožene, da terjajo takojšnje ukrepanje ter se kontradiktornost vzpostavi naknadno. V obravnavani zadevi za tak primer ne gre, saj je sodišče koristi otrok že zavarovalo z izdano začasno odredbo. Zato bi moralo pred njeno odpravo poročilo CSD, na katero je svojo odločitev oprlo, vročati udeležencema postopka in jima dopustiti, da se do ugotovitev strokovnih delavcev opredelita.
Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom razveljavilo in odpravilo sklep o začasni odredbi, ki ga je izdalo 30. 5. 2022. 2. Zoper sklep vlaga pritožbo upnica iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) in predlaga njegovo razveljavitev. Opozarja, da pred izdajo sklepa ni bila seznanjena z vsebino mnenja CSD s 14. 9. 2022, na katerega je sodišče oprlo svojo odločitev, in se do njega ni mogla opredeliti. Nanj je bila opozorjena šele s strani CSD, hkrati s sporočilom, da se stiki pod nadzorom ne izvajajo več. Sodišče je zato kršilo načelo kontradiktornosti iz 5. člena ZNP-1. Mnenje CSD je napačno in ne odraža pravilnega dejanskega stanja. Začasna ureditev stikov pod nadzorom, s katero sta se strinjali obe stranki, je bila posledica nasilja, ki ga je dolžnik izvajal nad in v pričo otrok. Zmoten je zaključek strokovnih delavcev, da se otroci očeta ne bojijo. Pred stiki jih je morala miriti in ostati v bližini. Nasilje, o katerem so izpovedovali, je bilo predvsem posledica dolžnikovih težav z alkoholom, o čemer pričajo predloženi posnetki. Čeprav je bil dolžnik napoten na zdravljenje, se ga ni udeležil. Otroci strahu niso skrivali, povedali so, da se počutijo varne le zaradi prisotnosti tretje osebe. V primeru, da stiki ne bodo pod nadzorom, ne ve, kako bo lahko otroke pripravila k njihovem izvajanju. Predlaga, da pritožbeno sodišče mld. A. in mld. B. o tem zasliši. Izvajanje stikov pod nadzorom je bilo koristno in je odnose izboljšalo. Ukrep je bil prekinjen preuranjeno, saj razlogi zanj še niso prenehali. Predvsem se to nanaša na težave dolžnika z alkoholom, zaradi katerih je bilo njegovo obnašanje nepredvidljivo. O tem sklep nima razlogov in sodišče tega ni preverjalo. Če dolžnik še ni pričel z zdravljenjem odvisnosti od alkohola, ne vidi uspeha v postopku mediacije. Upnica ni v konfliktu z dolžnikom, ampak je žrtev njegovega nasilja, kar bo izkazala v kazenskem postopku. Neprimeren je očitek CSD, da z otroki spi v isti postelji, saj se je morala odseliti in si zaradi prostorske stiske drugačne ureditve ne more privoščiti. Dolžnik preživnine ne plačuje, otrokom pa je na stikih ponujal denar in darila, da bi si pridobil njihovo naklonjenost. Kljub vsemu izvajanje stikov podpira, ne more pa prisiliti otrok, da premagajo svoj strah. Predlaga svoje zaslišanje.
3. Na pritožbo je odgovoril dolžnik in predlagal njeno zavrnitev. Poudaril je, da je v spis že predložil dokumentacijo, ki potrjuje, da od alkohola ni odvisen. Na društvu C. so ga napotili na pregled na Univerzitetno psihiatrično kliniko, opravil pa je tudi samoplačniški pregled v psihiatrični ordinaciji D. D., ki prav tako ni ugotovila zlorabe alkohola. Upnica otroke indoktrinira in načrtno odtujuje, kar je razvidno tudi iz zapisnikov CSD. Tožilka je kazensko ovadbo zaradi nasilja v družini zavrgla. Na stike pod nadzorom je pristal zaradi napotka sodnice, da se preizkusi njegov odnos do otrok. Posnetki, ki jih je predložila upnica, so pridobljeni nezakonito in prirejeni. Sodišče stikov po ukinitvi nadzora ni uredilo in otrok že 8 mesecev ni stisnil k sebi.
4. Pritožba je utemeljena.
5. Udeleženca sta starša treh mladoletnih otrok. Zaradi konfliktnega odnosa in nesposobnosti medsebojne komunikacije sta že pred uvedbo nepravdnega postopka zaradi varstva koristi otrok predlagala1 izdajo začasne odredbe za ureditev stikov med otroci in očetom. Sodišče prve stopnje je po pridobitvi poročila CSD ..., Enote ..., ob njunem soglasju, 30. 5. 2022 izdalo začasno odredbo, s katero je stike uredilo pod nadzorom enkrat tedensko na centru za socialno delo ter dvakrat tedensko po telefonu. Z izpodbijanim sklepom je to začasno odredbo razveljavilo in odpravilo, pri čemer se je oprlo na poročilo CSD, da nadzor nad stiki ni potreben, saj otroci ob očetu niso ogroženi ter bi bilo v njihovo največjo korist, da stiki potekajo v večjem obsegu in kontinuirano.
6. V okviru pravice do enakega varstva pravic v postopku iz 22. člena Ustave RS, ki jo zagotavlja 5. člen ZNP-1, mora biti v kontradiktornem postopku vsaki stranki omogočeno, da se izjavi o vsem procesnem gradivu, ki vpliva na odločitev sodišča. Izjema je mogoča le, kadar so koristi otrok tako ogrožene, da terjajo takojšnje ukrepanje ter se kontradiktornost vzpostavi naknadno. V obravnavani zadevi za tak primer ne gre, saj je sodišče koristi otrok že zavarovalo z izdano začasno odredbo. Zato bi moralo pred njeno odpravo poročilo CSD, na katero je svojo odločitev oprlo, vročati udeležencema postopka in jima dopustiti, da se do ugotovitev strokovnih delavcev opredelita2. Ker tega ni storilo, je kršilo njuno pravico do izjave in zagrešilo bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1. 7. Odločitev sodišča prve stopnje tudi ne zasleduje koristi otrok, saj v njej priporočila CSD v zvezi s stiki niso implementirana. Strokovni delavci so namreč v svojih poročilih iz meseca julija in avgusta 2022 kot bistveno izpostavili, da bi bilo v največjo korist otrok, da se stiki z očetom povečajo, da tečejo redno in brez nadzora. Z odpravo začasne odredbe stiki (niti telefonski) niso več urejeni, kar ob ugotovitvah o nezmožnosti staršev za dogovarjanje o stikih in medsebojnih očitkih ter nezaupanju ne zasleduje cilja kontinuiranih in pogostih stikov, ki bi bili otrokom v največjo korist. 8. Zaradi opisane procesne kršitve iz 6. točke tega sklepa in ker odločitve sodišča o koristi otrok brez izdane začasne odredbe ni mogoče preizkusiti, je pritožbeno sodišče sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje (3. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1). V novem postopku naj se sodišče opredeli do navedb udeležencev o poročilih CSD, ugotovi, ali je do ureditve stikov prišlo v postopku Okrožnega sodišča v Ljubljani II N 000/2022, in nato oceni, ali in v kakšni meri je začasna odredba za ureditev stikov še potrebna, da bodo zagotovljene največje koristi mladoletnih otrok.
1 Vsak s svojim predlogom za zavarovanje, ki ju je sodišče združilo v skupno odločanje. 2 Primerjaj tudi sklep VSL IV Cp 1500/2021.