Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ker je imela tožnica v pravno odločilnem obdobju dostop do elektronske pošte, kjer bi se lahko seznanila z obveznostjo plačila sodne takse in rokom, ki je tekel za opravo tega procesnega dejanja, zatrjevana delovna preobremenjenost, čeprav potrditvah stranke nepričakovana in nezakrivljena, ne predstavlja opravičenega vzroka za opravo procesnega dejanja v smislu določbe prvega odstavka 24. člena ZUS-1.
I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.
II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.
1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi 24. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožničin predlog za vrnitev v prejšnje stanje v zvezi z opravo procesnega dejanja - plačilom sodne takse za tožbo (postopek pred sodiščem prve stopnje). V obrazložitvi izpodbijanega sklepa navaja, da je dne 10. 9. 2012 zaradi neplačila sodne takse za tožbo izdalo sklep, s katerim je tožbo štelo za umaknjeno (105. a člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi z 22. členom ZUS-1). V zvezi s tem je tožnica predlagala vrnitev v prejšnje stanje. Sodišče prve stopnje je predlog zavrnilo, ker je presodilo, da razlogi, ki jih tožnica navaja v predlogu, niso takšni, da bi opravičevali zamudo za plačilo sodne takse v petnajstdnevnem roku, določenem v plačilnem nalogu.
2. Tožnica v pritožbi uveljavlja bistveno kršitev določb postopka v upravnem sporu, in sicer nepravilno uporabo določb 24. člena ZUS-1. Navaja dejanske okoliščine, na podlagi katerih utemeljuje, da je bila v pravno odločilnem obdobju zaradi odobrenega poseka 685 izbranih dreves, kar predstavlja enormno količino in ki je glede na naravo stvari terjal njeno stalno prisotnost in delo na terenu, ter siceršnjega neodložljivega dela na kmetiji, ki jo obdeluje sama, obsežno in izredno delovno obremenjena, zaradi česar je bila izčrpana in pozno ponoči ni zmogla odpirati še elektronske pošte. Meni, da opisane okoliščine predstavljajo takšno nezakrivljeno stanje ob dogodku resnejše narave, ki pomeni razumno oviro za opravo procesnega dejanja. Sklicuje se tudi na pomen s tožbo uveljavljanih pravnih interesov.
K I. točki izreka:
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Po presoji Vrhovnega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da v obravnavani zadevi niso izpolnjeni pogoji za vrnitev v prejšnje stanje po določbi prvega odstavka 24. člena ZUS-1. 5. Po navedeni določbi ZUS-1 lahko stranka predlaga vrnitev v prejšnje stanje, če iz opravičenega vzroka zamudi rok iz 23. člena tega zakona ali drug zakoniti rok za opravo dejanja v postopku in ga zaradi tega ne more več opraviti.
6. V obravnavani zadevi se tožnica sklicuje na izredno delovno obremenjenost v pravno odločilnem obdobju (poleg običajnega dela na kmetiji, ki jo sama obdeluje, še izvedba izrednega in obsežnega poseka dreves), zaradi česar ni bila pravočasno seznanjena z obveznostjo in rokom za plačilo sodne takse za tožbo v upravnem sporu (postopek pred sodiščem prve stopnje).
7. Po presoji Vrhovnega sodišča je sodišče prve stopnje potem, ko je na podlagi zatrjevanih okoliščin ugotovilo, da se je tožnica v pravno odločilnem obdobju vsakodnevno vračala na kmetijo, kjer je imela dostop do elektronske pošte, ki pa je zaradi prevelike utrujenosti ni odpirala, pravilno presodilo, da v obravnavani zadevi ni izkazan opravičen vzrok za zamudo roka za opravo procesnega dejanja, na podlagi katerega bi bilo po določbi prvega odstavka 24. člena ZUS-1 mogoče ugoditi predlogu za vrnitev v prejšnje stanje.
8. Tožnica sicer pravilno opozarja, da po uveljavljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča opravičen vzrok za vrnitev v prejšnje stanje predstavljajo tiste ovire, ki jih stranka ni mogla niti predvideti niti odkloniti in ki se ne morejo pripisati njeni krivdi (npr. I Up 120/2009, I Up 856/2001, II Ips 495/1999). Vendar pa, in to je v obravnavani zadevi odločilno, delovna preobremenjenost, kot jo zatrjuje tožnica, ne predstavlja takšne ovire, ki bi stranki preprečevala opravo procesnega dejanja. Kot na podlagi tožničinih navedb ugotavlja sodišče prve stopnje, je imela tožnica v pravno odločilnem obdobju dostop do elektronske pošte, kjer bi se lahko seznanila z obveznostjo plačila sodne takse in rokom, ki je tekel za opravo tega procesnega dejanja. Zato zatrjevana delovna preobremenjenost, čeprav potrditvah stranke nepričakovana in nezakrivljena, ne predstavlja opravičenega vzroka za zamudo roka za opravo procesnega dejanja v smislu določbe prvega odstavka 24. člena ZUS-1. Obstoja kakšnih drugih okoliščin, ki bi lahko pomenile oviro za opravo procesnega dejanja, pa tožnica ni zatrjevala.
9. Tožnica se neutemeljeno sklicuje na pomen in težo s tožbo uveljavljanih pravnih interesov, saj ti na odločitev o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ne vplivajo.
10. Ker niso podani pritožbeni razlogi in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče na podlagi 76. člena v zvezi z 82. členom ZUS-1 pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.
K II. točki izreka:
11. Ker je Vrhovno sodišče pritožbo zavrnilo, tožnica na podlagi določb prvega odstavka 165. člena in prvega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.