Jedro

Do ločenega poplačila svoje terjatve ima pravico samo tisti ločitveni upnik, ki je terjatev in ločitveno pravico prijavil v stečajnem postopku, v dvomesečnem prekluzivnem roku. Če hipotekarni upnik v prekluzivnem roku v stečajnem postopku ne prijavi terjatve in ločitvene pravice (hipoteke), preneha terjatev, s tem pa tudi zastavna pravica na nepremičnini.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je kot prepozno zavrglo prijavo terjatve ločitvene upnice z dne 26.03.2001. Ločitvena upnica se je proti takšnemu sklepu pritožila. Uveljavljala je vse pritožbene razloge in predlagala vrnitev zadeve v ponovno odločanje oz. razveljavitev izpodbijanega sklepa. Pri tem ni priglasila pritožbenih stroškov. Pritožba ni utemeljena. Ločitvena (hipotekarna) upnica je svojo vlogo z dne 26.03.2001 naslovila kot "obvestilo o ločitveni pravici". Vendar pa takšno obvestilo v Zakonu o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (v nadaljevanju: ZPPSL) ni predvideno. Zato tudi ne more proizvesti nobenih pravnih učinkov. Predvideno je le obvestilo o pobotu (gl. 5. odstavek 117. člena ZPPSL). Zato sodišče vloge ločitvene upnice ni presojalo po njenem imenu, temveč po njeni vsebini. Tako je na podlagi predloga ločitvene upnice iz III. točke omenjene vloge, da naj upravitelj oz. sodišče ločitveno pravico vzame na znanje in skladno s tem tudi postopa, štelo, da je pri navedeni vlogi šlo za prijavo iz 6. odstavka 137. člena ZPPSL. Pravilnost takšne ocene namreč izhaja tudi iz vsebine same pritožbe, ko ločitvena upnica razloguje, da ima ločitvena (hipotekarna) upnica pravni interes tudi za preizkus oz. meritorno obravnavanje prepozno prijavljene ločitvene pravice. Ločitvena (hipotekarna) upnica ima sicer privilegiran položaj v stečajnem postopku, saj začetek postopka ne vpliva na njeno pravico do posebnega poplačila iz določenega dolžnikovega premoženja (ločitvene mase) - gl. 1. odstavek 131. člena ZPPSL. Vendar pa ima ločitvena upnica pravico do ločenega poplačila svoje terjatve samo v primeru, če je terjatev in ločitveno pravico (hipoteko) pravočasno prijavila v stečajnem postopku, v dvomesečnem prekluzivnem roku iz 1. odstavka 137. člena ZPPSL. V nasprotnem primeru namreč njena terjatev preneha, s tem pa tudi zastavna pravica na nepremičnini. Gl. dr. Nina Plavšak: "Zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL - A) s komentarjem", Gospodarski vestnik, Ljubljana 1997, str. 335-337, 2.1.. Ker torej ločitvena upnica ni pravočasno prijavila terjatve in ločitvene pravice, je stečajni senat prvostopenjskega sodišča pravilno postopal po 8. odstavku 137. člena ZPPSL, ko je zavrgel njeno prijavo z dne 26.03.2001. Zato je sodišče druge stopnje na podlagi 2. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku (v zvezi s 15. členom ZPPSL) pritožbo ločitvene upnice kot neutemeljeno zavrnilo ter izpodbijani sklep kot zakonit in pravilen potrdilo. V obravnavanem primeru namreč ni mogoče upoštevati pravnega mnenja, ki je bilo sprejeto na občni seji Vrhovnega sodišča Republike Slovenije dne 14.12.1995 in se nanaša na zamudo roka za prijavo izločitvenega zahtevka v stečajnem postopku, izvirajočega iz lastninske pravice, ki ga je po izteku roka za prijavo terjatve dejansko mogoče uveljavljati proti stečajnemu dolžniku po splošnih procesnopravnih in materialnih predpisih (gl. prav tam, str. 337-339, 3.). Navedeno pravno mnenje je namreč ločitvena upnica (zaradi zamude roka za prijavo terjatve in ločitvene pravice) prikrojila za potrebe tega postopka.