Jedro

Navedbe o pritožnikovem zdravstvenem stanju v pritožbi in njegovem vplivu na zamudo pri plačilu dolgovane sodne takse je mogoče razumeti po vsebini tudi kot predlog za vrnitev v prejšnje stanje. Čeprav ta v vlogi, ki jo je Vrhovno sodišče prejelo v obravnavo kot pritožbo, ni izrecno predlagana, je ni mogoče izključiti niti na podlagi pritožnikovega predloga odločitve, saj predlaga, naj se postopek ne ustavi, ker je bila sodna taksa plačana pravočasno.

Pritožnik s sklicevanjem na zdravstveno stanje ne more uspeti s pritožbo, lahko pa vpliva na ustavljeni postopek ugoditev predlagani vrnitvi v prejšnje stanje. Ali je tak predlog, ki je bil dan v isti vlogi kot pritožba, pravočasen in utemeljen, mora v nadaljevanju presoditi sodišče prve stopnje.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je na podlagi tretjega odstavka 105. a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena in drugim odstavkom 34. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ustavilo postopek (1. točka izreka), ker sodna taksa za tožbo ni bila plačana v roku, določenem v plačilnem nalogu. Hkrati je odločilo, da vsaka stranka trpi svoje stroške postopka (2. točka izreka).

2. Tožnik (v nadaljevanju pritožnik) je zoper sklep vložil pritožbo zaradi nepravilne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, naj Vrhovno sodišče pritožbi ugodi in odloči, da se postopek ne ustavi, ker je bila sodna taksa, glede na okoliščine primera, plačana pravočasno.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V zadevi ni sporno, da je bil pritožniku nalog za plačilo sodne takse vročen 18. 8. 2020 in da se je petnajstdnevni rok za plačilo iztekel 2. 9. 2020 (sreda). Prav tako ni sporno, da je sodno takso nakazal 5. 9. 2020, torej po poteku roka za plačilo, in da je sodišče prve stopnje nakazilo prejelo 7. 9. 2020 (ponedeljek). Pritožba v zvezi z upoštevnostjo prepoznega naloga za plačilo tudi ne nasprotuje konkretizirano pravnemu stališču izpodbijanega sklepa, da v tej zadevi dejanske okoliščine izvršitve plačila sodne takse ne utemeljujejo uporabe prvega odstavka 6.b člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1), ki določa, da se razen v primeru iz drugega odstavka tega člena pri plačilu sodne takse prek ponudnika plačilnih storitev šteje, da je taksa plačana v roku, določenem v plačilnem nalogu iz 34. oziroma 34.a člena tega zakona, če je denarno nakazilo prejeto v dobro prehodnega podračuna sodišča v treh delovnih dneh po izteku tega roka. Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, taka pa je tudi ustaljena razlaga Vrhovnega sodišča,1 navedena določba varuje le tistega taksnega zavezanca, ki je ponudniku plačilnih storitev dal nalog za plačilo pravočasno (torej v roku, določenem v plačilnem nalogu), ponudnik bančnih storitev pa je plačilo izvedel šele kasneje oziroma je plačilo na prehodni podračun sodišča iz kakega drugega razloga prispelo šele v roku treh dni po poteku roka za plačilo sodne takse.

5. Glede na navedeno je za odločitev o pritožbi nebistveno pritožnikovo poudarjanje, da je sodišče prve stopnje vendarle prejelo nakazilo v treh dneh po izteku roka za plačilo.

6. Pritožnik tudi navaja, da je njegov pooblaščenec v vlogi z dne 17. 9. 2020, s katero je na poziv prvostopenjskega sodišča predložil dokazilo o plačilu sodne takse, sodišče tudi obvestil, da je pritožnik hud akutni bolnik, da ima težave s spominom in orientacijo v času in prostoru. Meni, da bi moralo sodišče to upoštevati in ga pozvati, naj o tem predloži dokazila. Trdi še, da je njegovo zdravstveno stanje takšno, da ga "opravičuje v zmoti, da je takso plačal pravočasno". V zvezi z zdravstvenim stanjem je po vložitvi pritožbe predložil še zdravniško potrdilo z dne 16. 10. 2020 (priloga A5).

7. Vrhovno sodišče najprej zavrača pritožbeno stališče, da bi moralo že sodišče prve stopnje na podlagi omenjene vloge z dne 17. 9. 2020 upoštevati pritožnikovo zdravstveno stanje, saj pritožba ne konkretizira, kako in na kateri podlagi zdravstveno stanje stranke vpliva na presojo pravočasnega plačila takse. Če pritožba (nejasno) meri na vrnitev v prejšnje stanje, pa omenjene vloge ni mogoče razumeti, kot da je bil tak predlog dan. V njej namreč pritožnik ni trdil, da je s plačilom zamudil zaradi upravičenega razloga (zaradi svojega zdravstvenega stanja), ampak je navajal prav nasprotno – da je še ujel rok po prvem odstavku 6. b člena ZST-1 in da je bila taksa plačna v roku, ker je sodišče prejelo denarno nakazilo v treh delovnih dneh po izteku roka za plačilo. Ker zatrjevana pravočasnost plačila po naravi stvari izključuje vrnitev v prejšnje stanje (ta glede na prvi odstavek 24. člena ZUS-1 predpostavlja zamujeni rok iz opravičenega vzroka), pomeni, da izpodbijani sklep o ustavitvi postopka ni bil izdan preuranjeno in tudi v tem pogledu sodišču prve stopnje ni mogoče očitati opustitve, ki bi vplivala na drugačno odločitev o ustavitvi postopka.

8. Vendar je treba upoštevati, da je bil pritožnik s prejemom izpodbijanega sklepa seznanjen o ustavitvi postopka na podlagi drugačne razlage prvega odstavka 6. b člena ZST-1, kot jo je zagovarjal v vlogi z dne 17. 9. 2020. Zato je navedbe o pritožnikovem zdravstvenem stanju v pritožbi in njegovem vplivu na zamudo pri plačilu dolgovane sodne takse mogoče razumeti po vsebini tudi kot predlog za vrnitev v prejšnje stanje. Čeprav ta v vlogi, ki jo je Vrhovno sodišče prejelo v obravnavo kot pritožbo, ni izrecno predlagana, je ni mogoče izključiti niti na podlagi pritožnikovega predloga odločitve, saj predlaga, naj se postopek ne ustavi, ker je bila sodna taksa plačana pravočasno. Taka razlaga, ki je pritožniku v korist, temelji na ustaljenem stališču Vrhovnega sodišča (npr. zadeve I Up 303/2014, I Up 152/2014, I Up 308/2016, I Up 197/2017, I Up 73/2019), da je navedeno pravno sredstvo, ki ga ureja 24. člen ZUS-1, dopustno uporabiti v upravnem sporu tudi v primerih zamude roka za plačilo sodne takse za tožbo, med drugim zato, ker umik tožbe v upravnem sporu praviloma pomeni izgubo pravice do sodnega varstva (23. člen Ustave), saj stranka zaradi poteka prekluzivnega roka za vložitev tožbe iz prvega odstavka 28. člena ZUS-1 te ne bo mogla več vložiti.

9. Po navedenem torej pritožnik s sklicevanjem na zdravstveno stanje ne more uspeti s pritožbo, lahko pa vpliva na ustavljeni postopek ugoditev predlagani vrnitvi v prejšnje stanje. Ali je tak predlog, ki je bil dan v isti vlogi kot pritožba, pravočasen in utemeljen, mora v nadaljevanju presoditi sodišče prve stopnje. Ker z vidika pritožbenih razlogov ob nesporno ugotovljeni okoliščini prepoznega plačila sodne takse pritožba ni utemeljena, jo je Vrhovno sodišče na podlagi 76. člena ZUS-1 zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep.

1 Npr. sklepi I Up 41/2019 z dne 10. 9. 2019, II DoR 100/2018 z dne 7. 6. 2018 in III DoR 163/2015 z dne 10. 2. 2016.