Jedro

V zadevi je sporno, ali je tožena stranka med prejemke, ki se upoštevajo pri preračunu veteranskega dodatka, pravilno upoštevala znesek mesečne rente, ki jo tožnik prejema iz naslova odškodnine za škodo, ki jo je utrpel v posledici delovne nezgode. Mesečno ta znaša 297,84 EUR, izplačevalec pa plačuje tudi akontacijo dohodnine v višini 99,28 EUR. Po presoji sodišča je bistveno, da renta, ki jo prejema tožnik, ni med izjemami, ki so taksativno naštete v drugem odstavku 47. člena ZVojI.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Upravna enota Slovenske Konjice je z odločbo, št. 130-204/2016/21(11241) z dne 6. 12. 2016, odločila, da vojni veteran A.A. od 1. 1. 2016 dalje nima pravice do veteranskega dodatka (1. točka izreka) in da stroškov postopka ni (2. točka izreka). Odločitev temelji na ugotovitvi, da mesečni prejemki upravičenca presegajo osnovo za veteranski dodatek. Prvostopenjski organ je v postopku ugotavljanja pravice do veteranskega dodatka upošteval 12. člen Zakona o vojnih veteranih (v nadaljevanju ZVV), ki smiselno uporablja določbe 46., 47., 48. in 49. člena Zakona o vojnih invalidih (v nadaljevanju ZVojI) in ugotovil, da živi upravičenec v lastnem gospodinjstvu in ima dva mesečna prejemka, ki vplivata na pravico in višino veteranskega dodatka, in sicer denarno nadomestilo za invalidnost iz naslova Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (v nadaljevanju ZPIZ) in mesečno rento pri Zavarovalnici ... Navedena prejemka sta v mesecu decembru 2015 skupaj znašala 564,11 EUR, medtem ko je osnova za veteranski dodatek v relevantnem obdobju znašala 497,15 EUR, kar pomeni, da je bilo potrebno ugotoviti, da A.A. od 1. 1. 2016 dalje več ne izpolnjuje pogojev za nadaljnje prejemanje veteranskega dodatka. Z vsebino pridobljenih podatkov in dejstvi, pomembnimi za odmero veteranskega dodatka, je bil upravičenec seznanjen z dopisom, št. 130/204/2016(11241) z dne 17. 11. 2016, njegov pooblaščenec pa se je o ugotovitvah prvostopenjskega organa dne 25. 11. 2016 tudi pisno izrekel. Drugostopenjski organ je upravičenčevo pritožbo zavrnil. 2. Tožnik v vloženi tožbi oporeka odločitvi upravnega organa in navaja, da je odločitev prvostopenjskega organa, s katero mu je bil veteranski dodatek odvzet, nepravilna in nezakonita. Dejstvo je, da tožnik prejema mesečno rento iz naslova osebne škode, ki jo je utrpel v posledici škodnega dogodka z dne 5. 11. 2007, kot to izhaja iz poravnave, sklenjene dne 20. 12. 2013. Gre za odškodnino za bodočo škodo, ki se plačuje periodično, a bi jo lahko tožnik prejel tudi v enkratnem znesku. Bistveno je, da tožeča stranka sporne rente ne prejema kot nadomestilo za izgubljen dobiček, temveč mu je bila priznana za nepremoženjsko škodo. Skladno z določili ZVV in ZVojI na pravico in višino invalidskega dodatka vplivajo prejemki upravičenca, njegovega zakonca in vzdrževanih družinskih članov, med izjemami, ki se ne upoštevajo, pa je naveden dohodek iz naslova invalidnosti, kamor bi lahko uvrstili tudi sporno rento. Ker renta ne predstavlja dohodka, ki bi bil vir dohodnine, se skladno z določili ZVojI niti ne more določiti osnove za davek, torej zneska, ki bi bil upošteven kot prejemek po omenjenem zakonu. Ne gre prezreti niti dejstva, da je tožnik do izdaje izpodbijane odločbe nemoteno prejemal veteranski dodatek, čeprav je že takrat prejemal mesečno rento, kar upravnemu organu ni ostalo nepoznano. Nenazadnje tožnik pojasnjuje, da mu še vedno ni poznana točna vsebina dopisa Zavarovalnice ... z dne 23. 5. 2016, na katerega se je pri svojih ugotovitvah skliceval prvostopenjski organ, kar pomeni, da je v tem delu mogoče izpodbijani odločbi očitati kršitev postopkovnih določil, s čimer je kršeno načelo kontradiktornosti in načelo varstva pravic strank. Tožnik tako glede na vse navedeno sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne istemu organu v ponovno odločanje ali izpodbijano odločbo spremeni tako, da se njegovi zahtevi ugodi in se mu prizna pravica do veteranskega dodatka od 1. 1. 2016 dalje, v obeh primerih pa, da toženi stranki naloži povrnitev stroškov predmetnega postopka tožeče stranke.

3. Tožena stranka je sodišču poslala upravni spis, v odgovoru na tožbo pa navedla, da vztraja pri pravnih in dejanskih ugotovitvah iz obrazložitve izpodbijane odločbe. Sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

K točki I izreka:

4. Tožba ni utemeljena.

5. Sodišče uvodoma ugotavlja, da ZVV v 8. členu določa, da ima pravico do veteranskega dodatka vojni veteran, če delež prejemkov za družinskega člana ne dosega osnove za veteranski dodatek. Po 9. členu ZVV je osnova za ugotavljanje pravice do veteranskega dodatka in za določanje njegove višine enaka osnovi za ugotavljanje pravice do invalidskega dodatka po ZVojI. Na višino invalidskega dodatka po 46. členu ZVojI vplivajo prejemki upravičenca, njegovega zakonca in prejemki vzdrževanih družinskih članov. Po določilu prvega in drugega odstavka 47. člena ZVojI pa se za prejemke štejejo dohodki in prejemki, ki jih upravičenec, zakonec in vzdrževani družinski član redno prejema v denarju ali v naravi. Upoštevajo se tako dohodki in prejemki, ki so viri dohodnine, kot tudi osebni prejemki, ki niso obdavčljivi, razen invalidnine, družinske invalidnine in dodatka za posebno invalidnost po tem zakonu ter dodatka za pomoč in postrežbo, prejemkov iz naslova rejnine ter oskrbe v tuji družini in otroškega dodatka.

6. V obravnavani zadevi ni sporno, da je tožnik v obdobju, relevantnem za odločanje o pravici in višini veteranskega dodatka, prejel dohodke v skupni višini 564,11 EUR. Gre za dohodke, v katere je všteto denarno nadomestilo za invalidnost in mesečna renta Zavarovalnice ... Upoštevana prejemka sta skupaj znašala več, kot je znašala osnova za veteranski dodatek v letu 2016. 7. V zadevi je sporno, ali je tožena stranka med prejemke, ki se upoštevajo pri preračunu veteranskega dodatka, pravilno upoštevala znesek mesečne rente Zavarovalnice ... v višini 297,84 EUR. Iz podatkov upravnega spisa izhaja, da sporno rento tožnik prejema iz naslova odškodnine za škodo, ki jo je utrpel v posledici delovne nezgode dne 5. 11. 2007. Mesečno ta znaša 297,84 EUR, izplačevalec pa plačuje tudi akontacijo dohodnine v višini 99,28 EUR.

8. Navedeno pomeni, da je upravni organ v osnovo za ugotavljanje pravice do veteranskega dodatka pravilno vštel tudi sporni znesek rente, od katerega se, kljub drugačnemu zatrjevanju tožnika, odvaja tudi akontacija dohodnine. Slednje sicer ni odločilno v predmetni zadevi, saj relevantna pravna podlaga prejemke, ki vplivajo na prejemanje in višino invalidskega, posledično pa tudi veteranskega dodatka, ne omejuje na tiste, ki so vir dohodnine. Po presoji sodišča je bistveno, da renta, ki jo prejema tožnik, ni med izjemami, ki so taksativno naštete v drugem odstavku 47. člena ZVojI.

9. Sodišče pa ugotavlja tudi, da ni podana zatrjevana kršitev pravil postopka. Tožniku je bilo namreč omogočeno sodelovanje v postopku, imel je možnost izjave, ki jo je tudi izkoristil, organ pa je v zadostni meri poskrbel, da je imel možnost uveljaviti svoje pravice. Do kršitve 146. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) tako po oceni sodišča ni prišlo, in to kljub tožnikovemu zatrjevanju, da ni bil seznanjen z natančno vsebino dopisa Zavarovalnice ... z dne 23. 5. 2016. Z vsebino tega dopisa je namreč tožnika, tako kot z vsemi drugimi ugotovitvami, organ prve stopnje seznanil v dopisu, št. 130-204/2016/19(11241) z dne 17. 11. 2016, ki ga je tožnikov pooblaščenec prejel dne 18. 11. 2016. 10. Glede na povedano sodišče sodi, da je bil postopek zakonit in da je bila odločitev organa pravilna in zakonita, zaradi česar je tožbo tožnika kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

11. Sodišče je o zadevi odločilo na nejavni seji (59. člen ZUS-1), ker so za to podatki spisa dali zanesljivo podlago, tožnik pa ni predlagal novih dokazov, kot tudi ne oprave glavne obravnave.

K točki II izreka:

12. Odločitev o zavrnitvi stroškovnega zahtevka tožnika temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1.