Jedro

Sodišče prve stopnje bi sicer lahko kljub določbi 3. odst. 457. čl. ZPP pojasnilo razloge za svojo ugotovitev o višini obratovalnih stroških glede vode, saj je bila v bistvu sporna le ta postavka. Vendar ravno vzlic navedenemu zakonskemu določilu, po katerem vsebuje pisna sodba v sporu majhne vrednosti le kratek povzetek dejanskih ugotovitev, ni mogoč očitek, da v sodbi manjkajo razlogi o odločilnih dejstvih. Glede na določbo 3. odst. 457. čl. ZPP velja izhodišče, da je sodišče prve stopnje odločilna dejstva skrbno in na podlagi prepričljivih razlogov zanesljivo ugotovilo, v sodbi pa je naveden le kratek povzetek (rezultat) tega miselno spoznavnega procesa.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

(1) Prvostopenjsko sodišče je v celoti obdržalo v veljavi sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani, I 2005/08222, z dne 1. 9. 2005, po katerem je toženka dolžna tožeči stranki plačati 1.025,32 EUR (prej 245.708,40 SIT) za stroške upravljanja in obratovanja ter ji povrniti izvršilne stroške. Toženki je naložilo tudi povračilo pravdnih stroškov tožeče stranke, in sicer 559,98 EUR v osmih dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

(2) Zoper tako odločitev se je pritožila toženka. Pritožbenih razlogov izrecno ne uveljavlja, niti ne podaja formalnega pritožbenega predloga. V obsežni pritožbi prikazuje svoje ugotovitve o tem, da so izračuni tožeče stranke napačni in za celotno sporno obdobje podaja svoj, domnevno pravilen obračun, in sicer za porabo vode. Pritožbeno sodišče po natančnem pregledu pritožbe ugotavlja, da le-ta napada izključno ugotovljeno dejansko stanje, namreč ugotovljeno višino stroškov za vodo. S tem v zvezi ponuja pritožnica tudi nekatera nova dejstva in predlaga nove dokaze, ne pove pa, zakaj tega ni storila pravočasno v postopku pred sodiščem prve stopnje.

(3) Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

(4) Pritožba ni utemeljena.

(5) Ker se predmetni spor nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 2.000 EUR, gre za spor majhne vrednosti, za katerega so v Zakonu o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/2007-UPB3, 45/2008, v nadaljevanju ZPP) predpisana posebna pravila (442. čl. do 458. čl. ZPP). Za spor majhne vrednosti med drugim velja, da se sme sodba sodišča prve stopnje izpodbijati samo zaradi absolutno bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (1. odst. 458. čl. ZPP), ne pa zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, pa tudi ne zaradi relativnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka.

(6) Ker pritožba napada zgolj ugotovljeno dejansko stanje, češ da je nepravilno, poleg tega pa navaja nova dejstva in predlaga nove dokaze, ki jih v pritožbenem postopku ni dovoljeno navajati (1. odst. 337. čl. ZPP), se je pritožbeno sodišče omejilo le na uradni preizkus sodbe. Po uradni dolžnosti pritožbeno sodišče pazi zgolj na nekatere absolutno bistvene kršitve določb pravdnega postopka in na pravilno uporabo materialnega prava (2. odst. 350. čl. ZPP). Tak preizkus je pokazal, da je izpodbijana sodba pravilna in zakonita.

(7) Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo sledeče dejansko stanje: tožeča stranka je upravnica večstanovanjske hiše v objektu P. in opravlja storitve tudi za toženo stranko, ki ima v tej hiši stanovanjski prostor. Za obdobje od novembra 2004 do maja 2005 je znesek stroškov upravljanja in obratovanja (hišnik, elektrika, vzdrževanje, odvoz smeti, ogrevanje, voda, deratizacija, zavarovanje) za stanovanjski prostor toženke z zamudnimi obrestmi in stroški opomina znašal 245.708,40 SIT. Stroške obratovanja je tožeča stranka plačala za toženko (založila).

(8) Glede na zgoraj pojasnjeno je pritožbeno sodišče na ta dejstva vezano, četudi niso pravilna. Sodišče prve stopnje bi sicer lahko kljub določbi 3. odst. 457. čl. ZPP pojasnilo razloge za svojo ugotovitev o višini obratovalnih stroških glede vode za toženko, saj je bila v bistvu sporna le ta postavka. Vendar ravno vzlic navedenemu zakonskemu določilu, po katerem vsebuje pisna sodba v sporu majhne vrednosti le kratek povzetek dejanskih ugotovitev, ni mogoč očitek, da manjkajo razlogi o odločilnih dejstvih, kar bi bila absolutno bistvena kršitev določb postopka po 14. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP, na kar pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Glede na določbo 3. odst. 457. čl. ZPP velja izhodišče, da je sodišče prve stopnje odločilna dejstva skrbno in na podlagi prepričljivih razlogov zanesljivo ugotovilo, v sodbi pa je naveden le kratek povzetek (rezultat) tega miselno spoznavnega procesa.

(9) Na podlagi opisanih dejstev je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določbe Pogodbe o opravljanju stanovanjskih storitev (Pogodba) in določila o neupravičeni obogatitvi Obligacijskega zakonika (Ur. l. RS, št. 83/2001, v nadaljevanju OZ). Tožeča stranka kot upravnik stavbe je plačala dolg toženke (obratovalne stroške), zato jih je upravičena terjati nazaj na podlagi 197. čl. OZ; kdor za drugega kaj potroši ali stori zanj kaj drugega, kar bi bil ta po zakonu dolžan storiti, ima pravico od njega zahtevati povračilo. Po Pogodbi pa je toženka dolžna plačati stroške upravljanja (239. čl. OZ), vse z ustreznimi obrestmi (378. čl. OZ).

(10) Ker torej pritožbeno sodišče ni ugotovilo bistvenih kršitev postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. ZPP), je na podlagi 353. čl. v povezavi s 5. odst. 458. čl. ZPP pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.