Jedro

Ker je obstoj ločitvene pravice upnice B. na premoženju stečajnega dolžnika pravnomočno in dokončno ugotovljen v okviru sodnega postopka, poplačilo v stečajnem postopku, ki upošteva pravnomočne sodne odločbe o obstoju ločitvene pravice, ne more predstavljati zlorabe pravice, kot to uveljavlja stečajni dolžnik v pritožbi.

Pritožbeni razlogi zoper sklep o prvi razdelitvi posebne razdelitvene mase so omejeni. Sodišče v fazi izdaje sklepa po drugem odstavku v zvezi s 3. točko prvega odstavka 365. člena v zvezi z desetim odstavkom 371. člena ZFPPIPP preverja zgolj pritožbene razloge iz 366. člena ZFPPIPP. Pritožbene navedbe o neobstoju ločitvene pravice upnice B. ne morejo biti več relevantne, ker je o tem sodišče že pravnomočno odločilo. Drugih ugovorov, ki se lahko uveljavljajo v pritožbi zoper izpodbijani sklep, pa stečajni dolžnik v pritožbi ne navaja.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom v I. točki izreka zavrnilo ugovora dolžnika in upnika A. A. (p.d. 831 in p.d. 828) zoper Posodobljeni končni seznam preizkušenih terjatev (p.d. 823), ki je bil objavljen skupaj s predlogom prve posebne razdelitve (p.d. 822), v II. točki izreka pa sklenilo, da se razdelitev posebne razdelitvene mase opravi na podlagi končnega načrta prve razdelitve posebne razdelitvene mase z dne 5. 4. 2024 (p.d. 837), ki je sestavni del izreka tega sklepa in je objavljen hkrati z objavo tega sklepa.

2. Zoper navedeni sklep se je dolžnik pravočasno pritožil iz vseh pritožbenih razlogov in višjemu sodišču predlagal, da izpodbijani sklep razveljavi.

3. Stečajna upraviteljica je v odgovoru na pritožbo predlagala zavrnitev pritožbenih razlogov in potrditev izpodbijanega sklepa.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se razdelitev posebne razdelitvene mase opravi na podlagi Končnega načrta prve razdelitve posebne razdelitvene mase z dne 5. 4. 2024 (p.d. 837). Po navedenem končnem načrtu, katerega predmet je razdelitev posebne razdelitvene mase od unovčitve nepremičnin ID znaki: 000-37, 000-38, 000-111, 000-115 in 000-119, ki so bile v lasti stečajnega dolžnika do ½ celote, se poplačuje upnica B., d. o. o. (prej: banka C. ag).

6. Stečajni dolžnik v pritožbi v bistvenem navaja, da družba B. (prej banka C.) ni njegova upnica in zato ni upravičena do poplačila iz naslova unovčitve nepremičnin po Končnem načrtu prve razdelitve posebne razdelitvene mase z dne 5. 4. 2024 (p.d. 837). Pritožbene navedbe se nanašajo na obstoj denarne terjatve B. in ločitveno pravico, s katero je ta denarna terjatev zavarovana. Stečajni dolžnik ponavlja navedbe, ki jih je podal že v številnih dosedanjih pritožbah in na katere je bilo že odgovorjeno v sklepih Višjega sodišča v Ljubljani.1 Iz navedenih sklepov kot bistveno izhaja, da je pravnomočno ugotovljeno (sodba Okrožnega sodišča v Mariboru I Pg 1119/2015 z dne 20. 3. 2017 v zvezi s sodbo in sklepom Višjega sodišča v Mariboru I Cpg 243/2017 z dne 30. 11. 2017 ter sodbo in sklepom Vrhovnega sodišča Republike Slovenije III Ips 63/2018 z dne 16. 6. 2020), da obstoji ločitvena pravica upnice C. na nepremičninah, last stečajnega dolžnika D. A. do ½, vpisana v zemljiško knjigo z ID znaki 000-111, 000-115, 000-119, 000-37 in 000-38, za terjatev v višini 4.602.041,33 EUR. Z vlogo z dne 30. 5. 2019 (p.d. 319) je upnica C. sodišče v tem postopku osebnega stečaja obvestila o odstopu svoje terjatve, ki je v končnem seznamu vpisana pod zap. št. 15, skupaj z vsemi stranskimi pravicami, tudi hipotekami, na novo upnico B. Obvestilu je priložila izjavo o prenosu z dne 11. 1. 2018. Upraviteljica je zato novi upnici B. priznala položaj stranke glavnega stečajnega postopka, namesto prejšnje upnice C. Skladno s tretjim odstavkom 57. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP je nova upnica pridobila procesno legitimacijo, procesna legitimacija prejšnje upnice pa je prenehala. V tem postopku osebnega stečaja je torej upnici B. priznana ločitvena pravica, torej pravica do poplačila iz posebne stečajne mase, v katero sodi premoženje, na katerem ima vpisano hipoteko v svojo korist. Ker je obstoj ločitvene pravice upnice B. na premoženju stečajnega dolžnika pravnomočno in dokončno ugotovljen v okviru sodnega postopka, poplačilo v stečajnem postopku, ki upošteva pravnomočne sodne odločbe o obstoju ločitvene pravice, ne more predstavljati zlorabe pravice, kot to uveljavlja stečajni dolžnik v pritožbi.

7. Pritožbeni razlogi zoper sklep o prvi razdelitvi posebne razdelitvene mase so omejeni. Sodišče v fazi izdaje sklepa po drugem odstavku v zvezi s 3. točko prvega odstavka 365. člena v zvezi z desetim odstavkom 371. člena ZFPPIPP preverja zgolj pritožbene razloge iz 366. člena ZFPPIPP. Pritožbene navedbe o neobstoju ločitvene pravice upnice B. ne morejo biti več relevantne, ker je o tem sodišče že pravnomočno odločilo. Drugih ugovorov, ki se lahko uveljavljajo v pritožbi zoper izpodbijani sklep, pa stečajni dolžnik v pritožbi ne navaja.

8. Višje sodišče je s tem odgovorilo na pritožbene trditve, za katere je ocenilo, da so pomembne pri presoji pravilnosti izpodbijanega sklepa (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP). Ker jih je kot neutemeljene zavrnilo in ker ni ugotovilo nobene bistvene kršitve določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

1 Sklepi VSL Cst 163/2022 z dne 15. 6. 2022, Cst 135/2923 z dne 17. 5. 2023 in Cst 136/23 z dne 17. 5. 2023.