Jedro

Sklep prvostopenjskega sodišča o ustavitvi postopka je preuranjen, saj temelji na dejanski okoliščini, da je sklep sodišča prve stopnje, s katerim je prvo toženko le delno oprostilo plačila sodne takse za pritožbo zoper sodbo tako, da je ta še vedno dolžna plačati preostanek sodne takse v višini 200,00 EUR, pravnomočen.

Izrek

I. Pritožbi proti sklepu Okrožnega sodišča v Ljubljani P 2788/2014-I-114 z dne 9. 10. 2015 se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

II. Pritožba proti sklepu Okrožnega sodišča v Ljubljani P 2788/2014-I-100 z dne 28. 5. 2015 se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom P 2788/2014-I-100 z dne 28. 5. 2015 sklenilo, da se prvo toženko delno oprosti plačila sodne takse za pritožbo zoper sodbo, in sicer za znesek 259,00 EUR, preostanek sodne takse v znesku 200,00 EUR pa je prva toženka dolžna plačati v roku 15 dni. Hkrati je odločilo, da se drugega toženca v celoti oprosti plačila sodne takse.

2. Prva toženka je v pritožbenem roku vložila vlogo, ki jo je naslovila „Ponovna prošnja za oprostitev plačilnega naloga za plačilo sodne takse“. V omenjeni vlogi je predlagala, da se jo popolnoma oprosti plačila sodne takse, ki ji je bil naložena z omenjenim sklepom sodišča. Navedla je, da so se v zadnjih dveh letih življenjski stroški in prehrana močno podražili, tako da vsak mesec konča v minusu na bančnem računu. Zdravstveno stanje se ji poslabšuje in zahtevanih 200,00 EUR nikakor ne zmore plačati. Sodišče prve stopnje je navedeno vlogo prve toženke (pravilno) štelo za pritožbo zoper navedeni sklep z dne 28. 5. 2015(1). Vendar pa prvostopenjsko sodišče navedene vloge ni predložilo pritožbenemu sodišču v reševanje, ampak je po ugotovitvi, da prva toženka dolžne sodne takse za pritožbo v znesku 200,00 EUR ni plačala, štelo pritožbo za umaknjeno in postopek po pritožbi prve toženke ustavilo (sklep P 2788/2014-I-114 z dne 9. 10. 2015).

3. Prva toženka je proti tej odločitvi vložila pravočasno pritožbo, v kateri je sodišče opozorila, da je zoper sklep o delni oprostitvi plačila sodne takse vložila pritožbo in da zato ne drži zaključek v sklepu o ustavitvi postopka, da je sklep o delni oprostitvi plačila sodne takse postal pravnomočen. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi.

4. Pritožba proti sklepu o ustavitvi postopka je utemeljena, pritožba zoper sklep o delni oprostitvi plačila sodne takse pa ni utemeljena.

5. Že iz gornjega povzetka poteka postopka izhaja, da je sklep prvostopenjskega sodišča o ustavitvi postopka preuranjen, saj temelji na dejanski okoliščini, da je sklep sodišča prve stopnje, s katerim je prvo toženko le delno oprostilo plačila sodne takse za pritožbo zoper sodbo tako, da je ta še vedno dolžna plačati preostanek sodne takse v višini 200,00 EUR, pravnomočen. Sodna odločitev je pravnomočna, če je ni mogoče več izpodbijati s pritožbo. V obravnavanem primeru pa je prva toženka zoper sklep o delni oprostitvi plačila sodne takse vložila pravočasno pritožbo, o kateri pa pritožbeno sodišče v času, ko je prvostopenjsko sodišče odločilo, da se postopek ustavi, še ni odločalo. Sklep o ustavitvi postopka je bilo zato treba razveljaviti (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP).

6. Pravilno je materialnopravno izhodišče prvostopenjskega sodišča pri odločanju o predlogu prve toženke za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo. Po določilu 11. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) v zvezi z odločbo Ustavnega sodišča U-I-191/14-16 z dne 12. 2. 2015 sodišče oprosti stranko plačila taks v celoti, če na podlagi odločbe pristojnega organa prejema denarno socialno pomoč po določbah zakona, ki ureja socialno varstvene prejemke in zakona, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev ter tudi v primeru, če denarne socialne pomoči ne prejema in tudi ne izpolnjuje zakonskih pogojev, da bi jo prejela, če bi bila tudi s plačilom delne sodne takse občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo osebe, ki jih je dolžna preživljati. Pri določitvi vsebine pravnega standarda občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje je Ustavno sodišče napotilo redna sodišča na uporabo v sodni praksi izoblikovanega enotnega stališča, da se pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev smiselno presoja po merilih, ki jih določa Zakon o brezplačni pravni pomoči (ZBPP), ki v drugem odstavku 13. člena določa domnevo, da stroškov postopka ne more plačati stranka, ki ima dohodke v višini dvakratnika (ali manj) osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialno varstvene prejemke. V obravnavani zadevi je prvostopenjsko sodišče ugotovilo, da prva toženka ni prejemnica denarne socialne pomoči in tudi ne izpolnjuje zakonskih pogojev zanjo. Ugotovilo je, da razpolaga z mesečnim dohodkom v znesku 756,63 EUR, kar pomeni, da njen mesečni dohodek presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega po Zakonu o socialno varstvenih prejemkih, ki je v času odločanja znašal 269,20 EUR (Ur. l. RS, št. 55/2014). Sodišče prve stopnje je zato pravilno odločilo, da prva toženka ne izpolnjuje pogojev za oprostitev plačila sodne takse v celoti. Na podlagi drugega odstavka 11. člena ZST-1 pa je pravilno ugotovilo, da prva toženka izpolnjuje pogoje za delno oprostitev plačila sodne takse. Oprostilo jo je plačila sodne takse v višini 259,00 EUR, za preostanek oziroma znesek 200,00 EUR pa je njen predlog za oprostitev plačila sodne takse pravilno zavrnilo. Tudi po plačilu tega zneska ji bo za preživljanje še vedno ostalo približno 556,63 EUR mesečnega dohodka, ki presega zgoraj navedeni cenzus dvakratnega mesečnega minimalnega dohodka. Pritožba prve toženke zoper ta sklep je zato neutemeljena in jo je bilo treba zavrniti ter potrditi omenjeni sklep (2. točka 365. člena ZPP).

Op. št. (1): Uradni zaznamek sodišča na vlogi in zaznamek v spisu, da se v posebno mapo izloči pritožba prve toženke zoper sklep z dne 28. 5. 2015.