Jedro

Stečajni upravitelj postane zakoniti zastopnik stečajnega dolžnika (druge toženke) le glede razpolaganja z njegovim premoženjem. Ker gre v našem primeru za zahtevek, ki je nedenarni (izpraznitev in izročitev nepremičnin), druga toženka glede takšnega zahtevka ni izgubila poslovne sposobnosti, niti le-ta ni omejena, kar pomeni, da bi se druga toženka v postopku lahko zastopala sama oziroma je imela pravico v postopku pooblastiti za zastopanje odvetnika.

Izrek

Pritožba prve toženke se zavrne in se v izpodbijanem obsodilnem delu v točkah I., II. in IV. izreka potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Pritožba druge toženke se zavrne in se v izpodbijanem delu odločitve o stroških postopka v točki VI. izreka sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Pravdni stranki krijeta sami svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odločilo, da je prva toženka dolžna izprazniti nepremičnine parc. št. X in Y k.o. N., ki v naravi predstavlja stanovanjsko hišo z zemljiščem in jih prostega oseb in stvari izročiti v posest in uporabo tožniku, v roku 15 dni (točka I. izreka), v presežku je tožbeni zahtevek na izpraznitev nepremičnine ID znak A, k.o. T., ki v naravi predstavlja poslovni lokal in izročitev le-tega tožnici, zavrnilo (točka III. izreka) ter odločilo, da je prva toženka dolžna plačati tožnici 5.200,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 28. 12. 2016 do plačila (točka II. izreka) ter plačilo pravdnih stroškov 973,47 EUR (točka IV. izreka).

S sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo tožbo z dne 28. 12. 2016 v delu zoper drugo toženko (točka V. izreka) ter odločilo, da v tem obsegu nosita stranki vsaka svoje stroške (točka VI. izreka).

2. Zoper to odločbo se pravočasno po svojem pooblaščencu pritožuje tožena stranka (v nadaljevanju prva toženka in druga toženka) iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) s predlogom, da se sodba spremeni, posledično pa spremeni stroškovni izrek v sodbi in stroškovni izrek v sklepu, podrejeno predlaga njuno razveljavitev.

Prva toženka se pritožuje zoper ugodilni del sodbe (točka I., II. in IV. izreka). Navaja, da je sodni petit v točki I. izreka v protislovju s samim s seboj ter tudi z razlogi sodbe v nadaljevanju in je podana absolutna bistvena kršitev postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Izpraznitveni zahtevek, ki glasi na izpraznitev stanovanjske hiše (nepremičnine parc. št. X in Y k.o. N. zoper prvo toženko) že po naravi stvari ni izvršljiv, saj popolnoma identičen zahtevek glasi na drugo toženko, zoper katero je sodišče prve stopnje tožbo zavrglo in slednje ni predmet pritožbenega izpodbijanja. Tako tožeča stranka (v nadaljevanju tožnica) ne razpolaga z ustreznim izpraznitvenim sodnim petitom tudi zoper drugo toženko, ki ima torej pravico do bivanja v tej stanovanjski stavbi. Ker sodišče prve stopnje spregleda, da je tožbeni zahtevek v izpraznitvenem delu dejansko stvarnopravni (in ne obligacijskopravni), sta toženki v okviru izpraznitvenega zahtevka nujni in enotni sospornici, kar pomeni, da bi bilo potrebno izpraznitveni zahtevek na nepremičnini (stanovanjski hiši) zavrniti tudi zoper prvo toženko. Posledično je potrebno spremeniti stroškovno odločitev, saj je tožnica s tem propadla v celoti v dveh zahtevkih od treh. Navaja še, da je prva toženka podala navedbe, da je najemna pogodba v delu, ki se nanaša na stanovanjsko hišo tudi ustno podaljšana, pri tem pa sodišče prve stopnje napačno izhaja iz dejstva, da Stanovanjski zakon (v nadaljevanju SZ-1) ne omogoča ustnega podaljšanja najemne pogodbe in je to v nasprotju z ustaljeno sodno prakso (VSL II Cp 2431/2014).

Druga toženka se pritožuje zoper odločitev sprejeto s sklepom v točki VI. izreka, ki se nanaša na odločitev o stroških postopka zoper njo. Ustaljena sodna praksa je, da stečajni dolžnik izgubi poslovno in posledično procesno sposobnost le glede premoženja, ki sodi v stečajno maso, zato je stečajni upravitelj njegov zakoniti zastopnik le glede tega premoženja (VSL I Cp 994/2015). Izpraznitveni zahtevek glede stanovanjske hiše in glede poslovnega prostora tako ne more predstavljati zahtevka „proti“ stečajni masi, zato je druga toženka imela najmanj v tem delu popolno procesno sposobnost in je v tem delu dejanje njenega pooblaščenca pravno učinkovito in veljavno, posledično pa mu gredo tudi stroški, ki bi morali bremeniti tožnico, ki je v delu zoper drugo toženko v celoti propadla.

3. Tožnica v odgovoru na pritožbo v celoti prereka vse pritožbene navedbe kot neutemeljene in priglaša stroške.

4. Pritožba prve toženke zoper sodbo ni utemeljena, prav tako ni utemeljena pritožba druge toženke zoper sklep.

O pritožbi prve toženke zoper sodbo:

5. Sodišče prve stopnje je v celoti ugodilo tožbenemu zahtevku na izpraznitev nepremičnin parc. št. X in Y k.o. N. (v naravi stanovanjska hiša z zemljiščem), ker je najemna pogodba sklenjena zanje za določen čas od 1. 8. 2015 do 1. 8. 2016 prenehala veljati z dnem izteka najemne dobe, pri čemer nova ni bila sklenjena, ustno podaljšanje tovrstne najemne pogodbe pa zakon niti ne dopušča (nasprotno trdita toženki v pritožbi), zato prva toženka nima pravnega naslova za bivanje v teh nepremičninah, v posledici česar je ugodilo zahtevku na izpraznitev in izročitev teh nepremičnin v skladu z določbo 111. člena SZ-1. 6. Sodišče prve stopnje ni storilo kršitev postopka, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (po drugem odstavku 350. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 339. člena istega zakona), tudi ne tistih, na katere se v pritožbi sklicuje prva toženka (kar bo predmet nadaljnje obrazložitve). Sodišče prve stopnje je v celoti in popolnoma ugotovilo dejansko stanje ter vsa za ta postopek pravno odločilna dejstva, nanje oprlo pravilno materialno podlago in v posledici sprejelo pravilno odločitev. V sodbi sodišča prve stopnje so podani vsi razlogi argumentirano in prepričljivo, zato se sodišče druge stopnje nanje v celoti sklicuje, zaradi pritožbenih navajanj pa dodaja naslednje:

7. Sodišče prve stopnje je ugodilo zahtevku na izpraznitev stanovanjske hiše v razmerju do prve toženke, ker slednja prebiva v njej brez pravnega naslova.1 Sicer je res, da je bila med pravdnima strankama sklenjena najemna pogodba dne 30. 7. 2015 za dobo enega leta, vendar je ta prenehala z dnem 1. 8. 2016. Pravdni stranki najemne pogodbe za najem stanovanjske hiše nista podaljšali, medtem ko obnova najemne pogodbe zanjo niti ni mogoča, kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje v točki 10 obrazložitve izpodbijane sodbe. Pritožba sedaj trdi, da je prišlo do podaljšanja tega najema ustno, v postopku na prvi stopnji pa teh trditev ni postavila, sklicevala se je zgolj na nemožnost odpovedi najemne pogodbe za poslovni prostor, kar dejansko ni predmet te pritožbe.2 Gre torej za pritožbeno novoto, ki v postopku na drugi stopnji ni dovoljena (prvi odstavek 337. člena ZPP). V tožbi je tožnica izrecno zatrjevala zakaj ni prišlo oziroma zakaj ni želela podaljšati najemne pogodbe za stanovanjsko hišo (neplačevanje najemnine in obratovalnih stroškov) in zakaj je zahtevala izselitev toženk iz nje ter hkrati, da je toženki večkrat opominjala naj se prostovoljno izselita.3 Kljub temu se toženki nista izselili ter v hiši še danes bivata proti volji tožnice kot lastnice, zato je bila dne 28. 12. 2016 vložena tudi predmetna tožba. Prva toženka, niti druga toženka, v odgovoru na tožbo (ki sta ga toženki skupaj vložili po istem pooblaščencu) teh trditev nista prerekali, da pa bi prišlo do ustnega podaljšanja najemne pogodbe pa nista niti zatrjevali, zato v stanovanjski hiši bivata brez pravnega naslova.

8. Ugotoviti torej je, da prva toženka (zoper drugo toženko je bil zavrnjen tožbeni zahtevek na izpraznitev stanovanjske hiše, kar pritožbeno ni sporno) v stanovanjski hiši prebiva brez pravnega naslova, zato je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, ko je ugodilo zahtevku za njeno izpraznitev (111. člen SZ-1).4

9. Neutemeljena je pritožbena graja, da sta toženki nujni in enotni sospornici ter bi morala biti enaka odločitev sprejeta za obe toženki, sodišče pa je zoper drugo toženko tožbeni zahtevek zavrnilo. Pritožba, ki s tem zatrjuje pomanjkanje pasivne legitimacije, ni utemeljena. Bistveno v tem postopku je, da toženki stanovanjsko hišo uporabljata brez pravnega naslova. Da je bila najemna pogodba sicer sklenjena tako s prvo toženko kot tudi z drugo toženko ni sporno, vendar pa je ta najemna pogodba prenehala in kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje ni bila podaljšana, zato je dejstvo, da je bila najemna pogodba sklenjena z obema toženkama, tudi z drugo toženko, zoper katero je bil zavrnjen tožbeni zahtevek, v tem postopku brezpredmetno. Toženki nista enotni, niti nujni sospornici, tožnica bi lahko zoper vsako od njiju ali zoper obe skupaj vložila tožbo na izpraznitev, ker v stanovanjski hiši bivata brez pravnega naslova, posledično bi bila lahko sprejeta različna odločitev sodišča za toženki. Nujno sosporništvo kot posebna vrsta enotnega sosporništva pomeni, da so sosporniki po materialnem pravu v takšni medsebojni zvezi, da lahko le vsi skupaj upravljajo in razpolagajo s pravicami, iz česar izhaja zakonita nujnost, da lahko le vsi upravičenci skupaj tožijo oziroma so vsi zavezanci skupaj toženi in je dejansko pri enotnem in tudi pri nujnem sosporništvu izključena izdaja različnih sodb, pri nujnem pa je potrebna še enotna skupna tožba.5 V obravnavanem primeru ne gre za tako situacijo. Toženki sta sospornici v smislu 1. točke prvega odstavka 191. člena ZPP, saj ne gre za spor, ki bi ga bilo po zakonu ali po naravi pravnega razmerja moč rešiti samo na enak način za vse sospornike (enotni sosporniki) v smislu 196. člena ZPP. S tem pa se izkaže kot neutemeljena tudi pritožbena graja o neizvršljivosti obsodilnega dela (izpraznitve) izreka izpodbijane sodbe.

10. Posledično pa je pravilna tudi odločitev o pravdnih stroških, pri čemer uradni preizkus pokaže, da je sodišče prve stopnje pri odločanju o stroških izhajalo iz pravilne uporabe materialnega prava, torej načelu uspeha v pravdi in potrebnosti stroškov v skladu z določbami ZPP ter Odvetniško tarifo (OT), pri čemer sama višina odmerjenih stroškov postopka ni bila pritožbeno prerekana.

11. V posledici navedenega pritožba prve toženke ni utemeljena, sodišče druge stopnje jo je zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem obsodilnem delu, to je v točkah I., II. in IV. izreka, potrdilo.

O pritožbi druge toženke zoper sklep:

12. Sodišče prve stopnje je tožbo v delu zoper drugo toženko zavrglo (točka V. izreka) ter odločilo, da v danem obsegu nosita stranki vsaka svoje stroške (točka VI. izreka).

13. Zoper odločitev o stroških postopka se sedaj pritožuje druga toženka.

14. Druga toženka graja odločitev sodišča prve stopnje s trditvijo, da je tožeča stranka v razmerju do nje v celoti propadla in je zato dolžna nositi vse stroške, ki so v tej posledici nastali.

15. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bil zoper drugo toženko začet postopek osebnega stečaja (Okrožno sodišče v Murski Soboti, sklep St 4175/2015 z dne 17. 9. 2015), kar pomeni, da je bila tožba vložena po začetku postopka osebnega stečaja (28. 12. 2016), zato je tožbo zoper drugo toženko zavrglo, hkrati pa odločilo, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka, ker druga toženka ni imela pravega pooblaščenca, zastopal bi jo lahko zgolj stečajni upravitelj od začetka teka stečajnega postopka, v tej pravdi pa jo je zastopal pooblaščenec odvetnik, ki iz navedenih razlogov za to ni imel pooblastila.

16. Toženka je fizična oseba, kar pomeni, da z uvedbo osebnega stečaja ni prenehala obstajati. Še vedno je procesno sposobna, njena poslovna sposobnost je iz razloga, ker je v osebnem stečaju zgolj omejena (prvi odstavek 386. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju - v nadaljevanju ZFPPIPP)6. V mejah poslovne sposobnosti (drugi odstavek 77. člena ZPP)7 je tudi pravdno sposobna. Stečajni upravitelj postane zakoniti zastopnik stečajnega dolžnika (druge toženke) le glede razpolaganja z njegovim premoženjem. Ker gre v našem primeru za zahtevek, ki je nedenarni (izpraznitev in izročitev nepremičnin), druga toženka glede takšnega zahtevka ni izgubila poslovne sposobnosti, niti le-ta ni omejena. Začetek postopka osebnega stečaja zoper drugo toženko zato nima vpliva na njeno poslovno sposobnost, kar pomeni, da bi se druga toženka v postopku lahko zastopala sama oziroma je imela pravico v postopku pooblastiti za zastopanje odvetnika (kot je v obravnavanem primeru storila).

17. V posledici navedenega je ugotoviti, da je tožnica zoper drugo toženko v celoti propadla, saj je sodišče tožbo vloženo zoper njo zavrglo, zato bi ji bila tožnica dolžna povrniti vse upravičeno ji nastale pravdne stroške.

18. Vendar pa ob ugotovitvi, da je tako prvo kot tudi drugo toženko v postopku zastopal isti pooblaščenec (odvetnik), ki je v njunem imenu vlagal skupne vloge in ju zastopal na narokih, ob priglasitvi stroškovnika pa ni ločil stroškov obeh strank, ki jih je zastopal, niti priglasil več za zastopanje druge stranke, gredo pooblaščencu le, ne glede na to, da je zastopal dve stranki, le eni stroški, o katerih pa je sodišče prve stopnje že odločilo v sodbi (točka IV. izreka sodbe), kjer je upoštevalo uspeh pravdnih strank v postopku (tretjinski uspeh v razmerju do prve toženke) ter posledično o stroških odločilo kot je razvidno iz točke 22, 23 in 24 obrazložitve izpodbijane sodbe.8

19. V posledici navedenega pritožba druge toženke zoper odločitev o stroških postopka ni utemeljena, sodišče druge stopnje jo je zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v tem delu (točka II. izreka sklepa) potrdilo. Odločitev temelji na določbi 2. točke 365. člena ZPP.

20. Ker sta toženki v postopku s pritožbo v celoti propadli (analogna uporaba prvega odstavka 154. člena ZPP), tožnica pa z odgovorom na pritožbo ni prispevala k rešitvi zadeve na drugi stopnji (155. člen ZPP), je sodišče druge stopnje odločilo, da sta dolžni pravdni stranki sami kriti svoje stroške pritožbenega postopka. Odločitev temelji na določbi prvega odstavka 165. člena ZPP.

1 Med pravdnimi strankami je bila dne 30. 7. 2015 sklenjena najemna pogodba za najem stanovanja v stanovanjski hiši (in najema poslovnih prostorov v gospodarskem poslopju) za določen čas, s pričetkom najema 1. 8. 2015 do 1. 8. 2016, z odpovednim rokom 60 dni ter mesečno najemnino 700,00 EUR. 2 V tem delu je bil tožbeni zahtevek z izpodbijano sodbo pravnomočno zavrnjen, pravdni stranki te odločitve nista izpodbijali. 3 Zahteva za izpraznitev in opomin pred tožbo z dne 10. 10. 2016 (A6) in z dne 21. 11. 2016 (A7). 4 1) Oseba, ki uporablja stanovanje, pa z lastnikom ni sklenila najemne pogodbe oziroma ni podaljšala najemne pogodbe, sklenjene za določen čas, uporablja stanovanje nezakonito.2) Lastnik lahko kadarkoli vloži tožbo na izpraznitev stanovanja pri sodišču splošne pristojnosti. Spori se rešujejo prednostno. 3) Določbe prejšnjih odstavkov se ne uporabljajo za prejšnje imetnike stanovanjske pravice in njihove družinske člane, če do sklenitve najemne pogodbe ni prišlo zaradi razlogov na strani lastnika. 5 N. Betetto, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga (151. do 305. člen), stran 256. 6 Z začetkom postopka osebnega stečaja, se poslovna sposobnost stečajnega dolžnika omeji tako, da: 1. ne more sklepati pogodb in opravljati drugih pravnih poslov ali dejanj, katerih predmet je razpolaganje z njegovim premoženjem, ki spada v stečajno maso, 2. brez soglasja sodišča ne more:- najeti kredita ali posojila ali dati poroštvo,- odpreti novega transakcijskega ali drugega denarnega računa,- se odpovedati dediščini ali drugim premoženjskim pravicam. 7 Polnoletna oseba, ki ji je delno omejena poslovna sposobnost, je pravdno sposobna v mejah svoje poslovne sposobnosti. 8 Stroškovnik tožene stranke vložen v pripravljalni vlogi z dne 6. 3. 2018 (list. št. 58 in 59 spisa).