Jedro

Zahtevek po tožbi toženke in zahtevek po tožbi tožnika sta v medsebojni zvezi. Tožnik je res vložil samostojno tožbo, vendar je po vsebini uveljavljal nasprotni zahtevek, s katerim je zasledoval celovito (celovitejše) obravnavanje skupnega premoženja. Ta procesna situacija je v bistvenih značilnostih identična s situacijo, ko bi tožnik zoper toženko vložil formalno nasprotno tožbo.

V konkretnih okoliščinah ni videti nobenega razumnega in utemeljenega razloga, da bi bil položaj toženke iz tega vidika slabši, torej da ji ne bi priznali, da jo že zastopa pooblaščenka, ki jo je pooblastila v postopku po (svoji) tožbi.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana zamudna sodba razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano zamudno sodbo je sodišče prve stopnje ugotovilo, da v skupno premoženje pravdnih strank sodijo denarna sredstva v višini 14.000,00 EUR iz naslova subvencij, ki jih je V.L. (v nadaljevanju toženka) prejela za leto 2013 (in delno za leto 2012), kot tudi čreda 50 koz, 2 kravi in 2 prašiča v približni vrednosti 7.000,00 EUR. Toženki je naložilo, da J.O. (v nadaljevanju tožnik) povrne 988,20 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper to sodbo se pritožuje toženka po pooblaščenki. Navaja, da je bila tožba v tej zadevi vročena zgolj toženki, ki nanjo ni odgovorila, saj je bila kot prava neuka stranka prepričana, da je bila tožba vročena tudi njeni pooblaščenki. Sodišče je pravdno zadevo po tej tožbi (I P 142/2019) združilo z vodilno pravdno zadevo (I P 21/2019), kjer je toženka že imela pooblaščenko, ter istega dne izdalo zamudno sodbo. Pooblaščenko toženke bi moralo obvestiti o vloženi tožbi v tej zadevi. Ker sodišče prve stopnje te tožbe ni vročilo pooblaščenki, je storilo bistveno procesno kršitev. Da bi morala biti pooblaščenka obveščena „o celotnem združenem postopku“ kaže tudi to, da ji je bila posredovana izpodbijana zamudna sodba. Zamudne sodbe pa sodišče prve stopnje ne bi smelo izdati tudi zato, ker ni izpolnjen pogoj, da dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil sam tožnik, ali z dejstvi, ki so splošno znana (4. točka prvega odstavka 318. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Glede na navedeno predlaga, da se izpodbijana zamudna sodba v celoti razveljavi in vrne v ponovno sojenje. Priglasila je pritožbene stroške.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pravdni stranki sta bivša zunajzakonska partnerja. Iz spisovnih podatkov izhaja, da se med njima vodi nepravdni postopek zaradi delitve skupnega premoženja. Zaradi spora glede obsega in deležev na skupnem premoženju je bil ta nepravdni postopke prekinjen, tako tožnik kot toženka pa sta bila napotena, da v zvezi s tem sprožita ustrezne pravdne postopke. Tožba toženke zaradi ugotovitve obsega in deležev na skupnem premoženju (in tudi povrnitve določenih denarnih zneskov) je bila vložena pred Okrožnim sodiščem v Novi Gorici (I P 21/2019). V tem postopku toženko zastopa pooblaščenka - odvetnica. Na to tožbo je tožnik pravočasno odgovoril in tožbenemu zahtevku nasprotoval. Zoper toženko je zatem vložil tožbo na ugotovitev, da v skupno premoženje sodijo tudi določena druga denarna sredstva (prihodki iz naslova subvencij), 50 koz, 2 kravi in 2 prašiča. Ta tožba je bila prav tako vložena pred Okrožnim sodiščem v Novi Gorici (I P 142 /2019). V odgovor je bila poslana neposredno toženki (dne 8. 11. 2019), ki nanjo v predpisanem 30 dnevnem roku ni odgovorila. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 7. 1. 2020 najprej združilo obe pravdni zadevi v skupno obravnavanje, zatem pa izdalo izpodbijano zamudno sodbo.

5. To odločitev pritožba upravičeno izpodbija. V obravnavani zadevi je toženka (v skladu z napotilom nepravdnega sodišča) s tožbo zajela le del skupnega premoženja, toženec pa je s svojo tožbo uveljavljal, da spada v skupno premoženje še določeno dodatno premoženje. Zahtevek po tožbi toženke in zahtevek po tožbi tožnika sta v medsebojni zvezi. Tožnik je res vložil samostojno tožbo, vendar je po vsebini uveljavljal nasprotni zahtevek, s katerim je zasledoval celovito (celovitejše) obravnavanje skupnega premoženja. V skladu s tem1 je tudi predlagal združitev obeh pravd, temu predlogu pa je sodišče prve stopnje (še pred izdajo zamudne sodbe) sledilo. Opisana procesna situacija je torej v bistvenih značilnostih identična s situacijo, ko bi tožnik zoper toženko vložil formalno nasprotno tožbo. V tem primeru bi veljalo, da je pooblaščenka toženke upravičena za njeno zastopanje tudi v postopku z nasprotno tožbo.2 V konkretnih okoliščinah ni videti nobenega razumnega in utemeljenega razloga, da bi bil položaj toženke iz tega vidika slabši, torej da ji ne bi priznali, da jo že zastopa pooblaščenka, ki jo je pooblastila v postopku po (svoji) tožbi.

6. Glede na navedeno pritožba pravilno opozarja, da je sodišče prve stopnje storilo (absolutno) bistveno procesno kršitev (po 7. točki drugega odstavka 339. člena ZPP) ker te tožbe ni vročalo v odgovor toženki po pooblaščenki. Zaradi tega je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijano zamudno sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 354. člen ZPP). Sodišče prve stopnje naj odpravi omenjeno procesno kršitev ter tožbo vroči toženki v odgovor po njeni pooblaščenki.

7. Izrek o pritožbenih stroških temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

1 Zaradi kompleksne presoje vseh razmer in različnih oblik prispevkov je smotrno, da se vso skupno premoženje zakoncev oziroma zunajzakonskih partnerjev enotno obravnava. Prim. sodbi II Ips 939/2008 in II Ips 424/2011. 2 Primerjaj A. Galič v Pravdni postopek: Zakon s komentarjem, Ljubljana 2006, 2. knjiga, stran 177, opomba 470.