Jedro

Zemljiškoknjižno sodišče prve stopnje je nepravilno poseglo v pristojnost izvršilnega sodišča in vpis dovolilo tudi na solastnem deležu osebe, proti kateri izvršba sploh ni bila predlagana.

Izrek

I. Pritožbi dolžnice S. J. se ugodi in se sklep v izpodbijanem delu (3. alineja I. točke izreka) tako spremeni, da se: na podlagi sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Radovljici, opr. št. In 106/2004 z dne 22.10.2004, pri nepremičninah s parc. št. 39 k.o. D., vložna št. 378, last J. S., do 1/12, zaznamba sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Radovljici, opr. št. In 106/2004 z dne 22.10.2004, in vknjižba hipoteke za terjatev glavnice v višini 48.571,68 EUR z zakonitimi zamudnimi obrestmi po izvršilnem predlogu, vse v korist upnika B. A. n e d o v o l i. II. Pritožba N. J. se zavrne in se v izpodbijanem, a nespremenjenem delu sklep sodišča prve stopnje potrdi.

III. Dovoli se izbris vpisa, ki je bil opravljen na podlagi spremenjenega dela izpodbijanega zemljiškoknjižnega sklepa ter izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.

IV. Nasprotna udeleženka B. A. sama krije stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom, na podlagi sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Radovljici, opr. št. In 106/2004 z dne 22.10.2004, pri nepremičninah s parcelnimi št. 45, 46/1, 46/2, 47/1, 48/1, 555/1, vpisanih v vložni št. 240 k.o. D., last N. J. do celote, nepremičnini s parcelno št. 659, vpisano v vložni št. 788 k.o. K. G., last N. J. do celote, ter pri nepremičnini s parcelno št. 39, vpisani v vložni št. 378 k.o. D., last N. J. do 11/12 in S. J. do 1/12, dovolilo zaznambo sklepa o izvršbi ter vknjižbo hipoteke za terjatev glavnice v višini 48.571,68 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi po izvršilnem predlogu, vse v korist upnika.

Pritožbi zoper sklep vlagata zemljiškoknjižna lastnika N. J. in S. J..

N. J. v pritožbi navaja, da z upnikom ni sklepal nobene kreditne pogodbe, zato ta ni legitimiran za izterjavo navedene obveznosti. Upnik je v izvršilnem postopku zatrjeval, da je terjatev sicer prešla nanj, vendar pa bi moralo sodišče v zvezi s tem najprej ugotoviti vsebino avstrijskega prava. Poleg tega je bilo posojilo zavarovano, upnik pa je zaradi neplačevanja obveznosti dobil pravico, da se poplača iz sklenjenega zavarovanja, zato ne more terjati ponovnega poplačila. Višjemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep odpravi.

S. J. izpodbija sklep v delu, ki se nanaša na njen solastninski delež na parceli št. 39 k.o. D., smiselno iz razlogov zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka, ter navaja, da obstojijo neskladja med upnikovim predlogom za izvršbo in izpodbijanim sklepom. Izvršba na nepremičnine je bila tako predlagana pri zemljiški knjigi Okrajnega sodišča v Kranju in ne v Radovljici. Poleg tega pa upnik v predlogu za izvršbo ni predlagal, da se izvršba zaznamuje tudi pri solastniškem deležu S. J., temveč le na nepremičnini N. J..

Nasprotni udeleženec - upnik v odgovorih na pritožbo predlaga njuno zavrnitev in potrditev izpodbijanega sklepa. Priglaša stroške z odgovorom na pritožbo.

Pritožba S. J. je utemeljena, pritožba N. J. ni utemeljena.

V zemljiškoknjižnem postopku je uveljavljeno načelo formalnosti (124. člen Zakona o zemljiški knjigi, v nadaljevanju: ZZK-1), torej zemljiškoknjižno sodišče odloča o pogojih za vpis samo na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis, in na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi. V predmetnem postopku gre le za izvedbo sklepa o izvršbi na podlagi 86. člena ZZK-1, zato se sodišče ne sme spuščati v vprašanja, ki jih v pritožbi odpira N. J., torej vprašanje aktivne stvarne legitimacije upnika ter njegove poplačanosti iz zavarovanja posojila. Slednja bodo namreč lahko le predmet izvršilnega postopka. Zemljiškoknjižno sodišče je tako v delu sklepa, ki se nanaša na pritožnika, pravilno presodilo, da so potrebne listine predložene in da stanje v zemljiški knjigi omogoča predmetni vpis. V tem delu je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke tretjega odstavka 161. člena ZZK-1 izpodbijani sklep potrdilo.

Pritožnica S. J. sicer neutemeljeno opozarja, da je bila izvršba na nepremičnine predlagana pred nepristojnim sodiščem, saj sta identifikacijska znaka nepremičnine le parcelna številka in katastrska občina (5. točka prvega odstavka 3. člena ZZK-1), ki pa sta v predlogu označena pravilno. Pač pa pritožnica utemeljeno opozarja na neskladje med sklepom izvršilnega sodišča (ki je sledilo predlogu za izvršbo) ter zemljiškoknjižnim sklepom. Upnik je namreč leta 2004 (glede na tedanje zemljiškoknjižno stanje) izvršbo na nepremičnine predlagal le proti N. J., ne pa tudi proti pritožnici (saj tedaj na nepremičnini s parc. št. 39 k.o. D. še ni imela solastnega deleža). Takšna je tudi vsebina sklepa o izvršbi (z dne 22.10.2004). Vendar pa je izvršilno sodišče sklep z obvestilom Zemljiški knjigi posredovalo šele 16.3.2010, tega dne je bil začetek zemljiškoknjižnega postopka tudi plombiran. V vmesnem času pa se je zemljiškoknjižno stanje spremenilo in je postala pritožnica do 1/12 solastnica sporne nepremičnine. Zaradi že obravnavanega načela formalnosti zemljiškoknjižnega postopka (124. člen ZZK-1) je sodišče prve stopnje nepravilno poseglo v pristojnost izvršilnega sodišča in vpis dovolilo tudi na solastnem deležu osebe, proti kateri izvršba sploh ni bil predlagana. Zemljiškoknjižno sodišče lahko namreč le izvrši prejeti sklep, ob upoštevanju stanja vpisov v trenutku začetka zemljiškoknjižnega postopka (147. člen ZZK-1), in bi tako lahko vpis zaznambe izvršbe ter vknjižbo hipoteke dovolilo le do solastnega deleža N. J. na obravnavni parceli. Zato je pritožbeno sodišče na podlagi 3. točke tretjega odstavka 161. člena ZZK-1 pritožbi S. J. ugodilo in sklep v izpodbijanem delu spremenilo tako, da se vpis pri njej solastnem deležu (do 1/12), na nepremičnini s parc. št. 39 k.o. D., ne dovoli.

Na podlagi 2. in 3. točke tretjega odstavka 161. člena ZZK-1 se pri solastnem deležu S. J. do 1/12, na nepremičnini s parc. št. 39 k.o. D., dovoli izbris vpisa, hkrati pa se pri vseh obravnavanih nepremičninah (parc. št. 45, 46/1, 46/2, 47/1, 48/1, 555/1, vse k.o. D., parc. št. 659, k.o. K. G. in parc. št. 39 k.o. D.) dovoli izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.

Zemljiškoknjižni postopek je nepravdni postopek. V njem udeleženci trpijo vsak svoje stroške (1. odstavek 35. člena Zakona o nepravdnem postopku v zvezi z 2. odstavkom 120. člena ZZK-1). O priglašenih stroških nasprotnega udeleženca (upnika iz izvršilnega postopka) je zato odločeno upoštevaje navedena pravila.