Jedro

Tožeča stranka ne zatrjuje, da je do opravičljive zamude prišlo iz razlogov na njeni strani, temveč, da so ji bile sodne pošiljke napačno vročane na star naslov, čeprav se je preselila na drugo lokacijo in je spremembo opravila na predpisan način, ki je evidentiran v bazi na sodišču.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog tožeče stranke za vrnitev v prejšnje stanje.

2. Zoper sklep se pritožuje tožeča stranka po svoji pooblaščenki in sama.

3. V pritožbi vloženi po pooblaščenki uveljavlja vse pritožbene razloge in predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi ter dovoli vrnitev v prejšnje stanje, podrejeno pa, da ga razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Sodišče se je ob odločanju o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje postavilo na dve nasprotujoči si stališči: „tožbeni zahtevek se zavrže zaradi neplačila sodne takse (ker je bil plačilni nalog poslan na naslov tožeče stranke, ki se je med tem že preselila drugam), sodno takso pa je potrebno vsekakor plačati“. Tako odločanje je samo s seboj v nasprotju in nedovoljeno, ker vnaša nerazumevanje v pravni red.

4. V pritožbi, ki jo je tožeča stranka vložila sama, pa tožnica navaja, da vlaga pritožbo zoper sklep I Pg 372/2012-16, „ki se nanaša na razveljavitev plačilnega naloga z dne 6.7.2012, sklepa o umiku in ustavitvi postopka ter razveljavitvi sklepa o izvršbi z dne 6.3.2012, razveljavitev odločbe o pravnomočnosti izdane 12.2.2013 in sklepa o plačilu stroškov v znesku 204,40 EUR z dne 26.3.2013“. Uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve določb postopka po 8. točki (drugega odstavka) 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijane sklepe razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek. V bistvenem uveljavlja, da so odločitve sodišča nepravilne, ker je prišlo do napake pri vročanju. Sodišče je tožeči stranki vročalo na naslovu, na katerem ne posluje več. Ob spremembi sedeža podjetja so odstranili tudi poštni predal na starem naslovu in ga namestili na nov naslov, zato je lahko vročevalec očitno pustil obvestila le v enem od sosednjih predalčnikov (nekaj jih je tudi praznih). Spremembo naslova so uredili v Poslovnem registru Slovenije, ki je enaka sodnemu registru, zato bi bila fikcija vročitve mogoča le na naslovu sedeža, ki je naveden v registru. Zaradi napake pri vročanju vročitev ni bila pravilno opravljena, sklepi niso mogli postati pravnomočni niti izvršljivi. Sodišče prve stopnje je neupravičeno potrdilo pravnomočnost sklepa o umiku, zato predlaga, da razveljavi neupravičeno potrdilo o pravnomočnosti, v skladu z drugim in tretjim odstavkom 42. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Druga pravna sredstva ne bi bila ustrezna, saj je vrnitev v prejšnje mogoča le, če pride do zamude roka iz opravičenih razlogov. V obravnavanem primeru pa rok sploh še ni začel teči. 5. Pritožba ni utemeljena.

6. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog za vrnitev v prejšnje stanje in ga ni zavrglo, kot trdi pritožba. Zavrnilo ga je, ker je ocenilo, da niso podani pogoji 116. člena ZPP. Tožeča stranka je kot razlog za vrnitev v prejšnje stanje uveljavljala, da je sodišče napačno vročalo sodne pošiljke (plačilni nalog, sklep o umiku). Sodišče je vročalo pošto na star naslov, čeprav se je preselila na drugo lokacijo ter opravila spremembo na predpisan način in je evidentirana v bazi na sodišču. Ker tožnica ni niti trdila, da je do opravičljive zamude prišlo iz razlogov na njeni strani, je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo njen predlog, čemur pritožba opredeljeno ne oporeka. Nasprotno, v pritožbi, ki jo je tožeča stranka vložila sama, priznava, da vrnitev v prejšnje stanje ni mogoča, ker v obravnavanem primeru rok še ni začel teči (1). Odločitev je zato že iz tega razloga pravilna in drugi razlogi, ki jih sklep navaja, niso pomembni.

7. Sodišče prve stopnje se z navedbo, da je predlog neutemeljen tudi zato, ker tožeča stranka hkrati s predlogom ni opravila zamujenega dejanja, ni postavilo na dve nasprotujoči stališči, kot prikazuje pritožba. Smiselno uveljavljana absolutna bistvena kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana.

8. Vprašanje pravilnosti vročanja ni predmet pritožbenega preizkusa. Pritrditi pa je pritožbi, da bo moralo sodišče prve stopnje pritožbo, ki jo je vložila tožeča stranka sama, obravnavati kot predlog za razveljavitev klavzule pravnomočnosti v smislu 42. člena ZIZ. Odločitev o ustavitvi postopka (sklep z dne 2.1.2013) (2), na katero je vezana tudi odločitev o stroških (sklep 26.3.2013) (3), zoper katerega se je tožeča stranka 26.4.2013 pritožila in hkrati predlagala vrnitev v prejšnje stanje, je opremljena z žigom pravnomočnosti (pravnomočna 12.2.2013) (4). Kot pravilno navaja pritožba, tožeča stranka (zaenkrat) nima drugega pravnega sredstva kot predlog za razveljavitev klavzule pravnomočnosti.

9. Predmet pritožbenega preizkusa je zato lahko le odločitev o zavrnitvi predloga v prejšnje stanje. Ob rob trditvam pritožbe, da je treba vse izpodbijane sklepe razveljaviti, pa pritožbeno sodišče dodaja, da to ni mogoče, ker je treba najprej odločiti o predlogu za razveljavitev klavzule pravnomočnosti sklepa z dne 2.1.2013, kar je v pristojnosti sodišča prve stopnje.

10. Pritožbeno sodišče zato o pritožbi tožnice z dne 26.4.2013 ni odločalo in se do drugih pritožbenih trditev ne opredeljuje (niso pomembne za odločitev - prvi odstavek 360. člena ZPP).

11. Ker uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani in ni po uradni dolžnosti upoštevnih procesnih in materialnih kršitev (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo ter potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

(1) Njeno stališče, da rok za vrnitev v prejšnje stanje še ni začel teči, je sicer zmotno, saj je tožeča stranka sama v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje navajala, da je s sklepom 26.3.2013 (sklep o stroških), ki ji je bil vročen 17.4.2013, izvedela, da je sodišče postopek (zaradi neplačane sodne takse) ustavilo.

(2) S tem sklepom je sodišče štelo, da je tožeča stranka umaknila tožbo (po plačilnem nalogu z dne 6.7.2012 ni plačala sodne takse) in je razveljavilo sklep o izvršbi VL 28695/2012 z dne 6.3.2012 in postopek ustavilo.

(3) S tem sklepom je sodišče tožeči stranki naložilo, da povrne toženi stranki njene stroške postopka v znesku 204,40 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

(4) Sodišče je štelo, da je bila vročitev s fikcijo na star naslov v L. pravilna.