Jedro

Izhajajoč iz zakonskega opisa kaznivega dejanja goljufije po prvem odstavku 211. člena KZ-1 je jasno, da oškodovanec ne more biti prikrajšan še preden je bil spravljen v zmoto oziroma je ta pogoj za njegovo prikrajšanje.

Izrek

Pritožba pooblaščencev oškodovanca kot tožilca MČ se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Murski Soboti je kot sodišče prve stopnje 31. 12. 2012 po sedmem odstavku 169. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) zavrnilo, po pooblaščencih vloženo zahtevo za preiskavo oškodovanca kot tožilca MČ zoper osumljenega LŠ v smeri kaznivega dejanja goljufije po tretjem v zvezi s prvim odstavkom 211. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1). To je bilo storjeno s sklepom II Ks 24855/2012. 2. Zoper sklep sta se pritožila pooblaščenca oškodovanca kot tožilca zaradi kršitev določb kazenskega postopka in zaradi kršitev kazenskega zakona. Pritožbenemu sodišču predlagata, da napadeni sklep razveljavi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Navedena pritožbena razloga sta uveljavljana le nominalno, saj nista bila identificirana in ne konkretizirana, iz vsebine pritožbene obrazložitve pa je razbrati, da imata pritožnika v mislih pravzaprav zmotno ugotovljeno dejansko stanje, ki ga sicer izrecno kot pritožbeni razlog ne uveljavljata. Zatrjujeta namreč, da je osumljenec poravnavo nedvomno sklenil ter da sprejetih obveznosti ni izpolnil. Ker pa je predhodno oškodovanca spravil v zmoto s prikazovanjem lažnivih okoliščin oziroma s prikrivanjem dejanskih okoliščin glede plačilne sposobnosti, je kaznivo dejanje, za katero je bila zahtevana preiskava nedvomno podano.

5. Nasprotno od povzetega pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje ravnalo prav, ko je praktično pritrdilo stališču okrožnega državnega tožilca in preiskovalnega sodnika, po katerima oškodovanec kot tožilec s podpisom sodne poravnave ni storil ničesar v škodo svojega ali tujega premoženja, saj ta izvira iz nekega drugega - predhodnega posla. Izhajajoč iz zakonskega opisa kaznivega dejanja goljufije po prvem odstavku 211. člena KZ-1 je namreč jasno, da oškodovanec ne more biti prikrajšan še preden je bil spravljen v zmoto oziroma je ta pogoj za njegovo prikrajšanje, do katerega je v obravnavanem primeru moralo priti še preden je bila poravnava sklenjena.

6. Glede na to, in ker iz pritožbene obrazložitve ni razbrati ničesar, kar bi zgornje spremenilo, je pritožbeno sodišče o pritožbi pooblaščencev oškodovanca kot tožilca Milana Čeha odločilo tako kot izhaja iz izreka tega sklepa (tretji odstavek 402. člena ZKP).