Jedro

Zakon o sodnih taksah v 5. čl. opredeljuje nastanek takse obveznosti in v 2. točki določa, da nastane taksna obveznost za pravdni postopek, če je pred njim tekel postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine, takrat, ko prispe spis k pristojnemu sodišču, pred katerim bo tekel pravdni postopek. V konkretnem primeru je spis prispel k pravdnemu sodišču najkasneje 5.2.2010, torej bi bil predlog tožeče stranke za taksno oprostitev pravočasen, če bi bil podan pred navedenim datumom.

Izrek

Pritožba tožeče stranke se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje: zavrnilo predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodne takse; tožbo štelo za umaknjeno; sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 2.12.2009, opr.št. VL 1, razveljavilo v celoti.

Proti navedenemu sklepu je tožeča stranka po svoji pooblaščenki vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in predlagala njegovo spremembo tako, da se jo oprosti plačila sodne takse oz. da se ji odloži plačilo taksne obveznosti, iz previdnosti pa predlaga, da se ji rok za plačilo sodne takse podaljša vsaj za tri mesece. Meni, da je sodišče zavzelo zmotno stališče, da taksna obveznost nastane, ko pravdno sodišče prejme izvršilni spis. Spregledalo je, da zaradi ureditve postopanja po ugovoru dolžnika zoper sklep o izvršbi upnik ob razveljavitvi sklepa o izvršbi sploh ni obveščen, kdaj se izvršilni spis pošlje pravdnemu sodišču, niti kdaj slednje prejme izvršilni spis. Tožeča stranka je prvič izvedela za opravilno številko pri pravdnem sodišču, ko ji je sodišče vročilo nalog za doplačilo takse za tožbo, zaradi česar do prejema naloga niti ni mogla podati predloga za oprostitev plačila takse. Ob povedanem bi moralo pravdno sodišče ugoditi predlogu tožeče stranke, saj je ta bil ne samo pravočasen, ampak tudi utemeljen. Ob prejemu plačilnega naloga je bila tožeča stranka tik pred stečajem, ki je bil nad njo oklican 23.2.2010 in sodišče je v skladu z navedenim tudi prekinilo pravdni postopek. Tožeča stranka se iz previdnosti sklicuje na to, da sodna praksa ni poenotena glede tega, kdaj je predlog za oprostitev treba podati, saj druga sodišča v podobnih dejanskih stanjih odobrijo oprostitev, odlog oz. obročno plačilo sodne takse, čeprav je bil predlog podan po vložitvi tožbe. Podrejeno se tožnica sklicuje na to, da je sodišče zagrešilo postopkovno kršitev, ker ni ugotovilo dejanskega stanja v zvezi s finančnim položajem tožnice, ki ji onemogoča, da plača sodno takso. Procesne kršitve se izkazujejo tudi v tem, da je sodišče kljub temu, da meni, da je predlog za oprostitev podan prepozno, vsebinsko odločalo o predlogu in ga je zavrnilo. To prvenstveno kaže, da je bil predlog pravočasen, saj bi ga sicer moralo sodišče zavreči. Pritožba tožeče stranke ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je bil postopek začet z vložitvijo predloga za izvršbo in po ugovoru dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine je bil 8.1.2010 izdan sklep, s katerim je bil razveljavljen sklep o izvršbi v dovolitvenem delu ter je bilo sklenjeno, da bo o zahtevku in stroških odločeno v pravdnem postopku pri Okrožnem sodišču v Novi Gorici (ta sklep je bil tožeči stranki vročen 19.1.2010). Da bo izvršilni spis poslan pravdnemu sodišču, je bilo tožeči stranki znano ob izdaji sklepa z dne 8.1.2010 (oziroma z njegovo pravnomočnostjo), s katerim se je po vložitvi ugovora zoper sklep o izvršbi dotedanja izvršilna zadeva prevesila v pravdno. Prvo dejanje v pravdnem postopku je bila odredba sodnika z dne 5.2.2010, da naj se tožeči stranki pošlje plačilni nalog za (doplačilo) takse za tožbo in tožeča stranka je ta nalog prejela 10.2.2010. Zakon o sodnih taksah (ZST-1) v 5. čl. opredeljuje nastanek takse obveznosti in v 2. točki določa, da nastane taksna obveznost za pravdni postopek, če je pred njim tekel postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine, takrat, ko prispe spis k pristojnemu sodišču, pred katerim bo tekel pravdni postopek. V konkretnem primeru je spis prispel k pravdnemu sodišču najkasneje 5.2.2010, torej bi bil predlog tožeče stranke za taksno oprostitev pravočasen, če bi bil podan pred navedenim datumom. Dejansko pa je tožeča stranka podala predlog za oprostitev plačila sodne takse šele 17.2.2010, kar pomeni, da je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da se glede na 13. čl. ZST-1 ta ne more nanašati na taksno obveznost za tožbo. Pritožnica pravilno opozarja, da bi moralo sodišče prve stopnje pravno dosledno predlog zavreči, namesto tega pa ga je zavrnilo, vendar takšna odločitev ni v škodo pritožnice. Tudi sklicevanja na domnevno drugačno prakso drugih sodišč v takšnih primerih, ki da v podobnih dejanskih stanovih odobrijo oprostitev, odlog ali obročno odplačilo takse, ni mogoče upoštevati.

Iz spisa izhaja, da je bil nad tožečo stranko 23.2.2010 začet stečajni postopek in sodišče prve stopnje je 25.2.2010 povabilo stečajnega upravitelja tožeče stranke k prevzemu po zakonu prekinjenega postopka in istega dne nadaljevalo postopek (ta sklep je bil stečajnemu upravitelju vročen 2.3.2010), vendar pa je v obravnavanem primeru taksna obveznost za tožbo nastala že za pravnega prednika tožeče stranke, ki je z vložitvijo predloga za oprostitev prišel v zamudo že pred začetkom stečajnega postopka. Sedanja tožeča stranka, družba v stečaju, pa mora prevzeti pravdo v tistem stanju, v katerem je, ko vstopi vanjo (3. odst. 191. čl. Zakona o pravdnem postopku, ZPP).

Upoštevaje gornjo obrazložitev je pritožbeno sodišče, na podlagi 2. tč. 365. čl. ZPP, pritožbo tožeče stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.