Jedro

Ker so vsi delničarji tožene stranke prejeli gradivo za skupščino, ni moč sklepati, da je bila zaradi očitane kršitve dolžnosti ob objavi sklica skupščine (predlogi sklepov, objavljeni ob sklicu v uradnem listu, naj bi bili oblikovani splošno in premalo jasno), kakorkoli onemogočena priprava delničarjev na skupščino in s tem njihovo učinkovito uresničevanje upravljalskih upravičenj.

Sodišče na ničnost sklepov skupščine delniške družbe ne pazi po uradni dolžnosti, temveč se o tem odloča v okviru trditvenega gradiva ničnostne tožbe iz 362. čl. ZGD.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim so tožeče stranke uveljavljale ničnost treh sklepov, sprejetih na skupščini tožene stranke, ki je bila 18.5.1998. Tožeče stranke vlagajo proti sodbi sodišča prve stopnje pravočasno pritožbo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, zmotne uporabe materialnega prava in zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču predlagajo, naj izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje sodišču prve stopnje, ali pa naj jo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi. V pritožbi trdijo, da so uveljavljale ničnost spornih sklepov skupščine zaradi kršitve 3. odst. 286. čl. ZGD. Ker je skupščina odločala o sklepih, ki ob sklicu niso bili objavljeni, pritožniki niso mogli zahtevati objave nasprotnih predlogov. O dejanski vsebini predlaganih sklepov so bile tožeče stranke obveščene šele po 17. 4. 1998. Tedaj pa pravne prednice tožeči strank niso več mogle podati nasprotnih predlogov, ker je bil sklic skupščine objavljen v Uradnem listu z dne 10.4.1998. Delničarjev tako niso mogle prepričati, da bi glasovali za nasprotni predlog, skupščine pa se vsi delničarji niso udeležili. Pritožniki nadalje pojasnjujejo, da sporni skupščini ni moč pripisati pomena redne skupščine, saj je šlo za prvo skupščino po lastninskem preoblikovanju. Registrsko sodišče ne bi smelo vpisati novega nadzornega sveta, saj je bila na dan izdaje sklepa o vpisu priglašena "zaznamba spora". V nepravočasni dopolnitvi pritožbe z dne 18.8.1999 pa pritožniki pojasnjujejo, da je pritožbeno sodišče s sklepom z dne 16.6.1999, opr. št. IV Cpg 24/99 razveljavilo sklep o vpisu novih članov nadzornega sveta.

Tožena stranka je na pritožbo odgovorila. V odgovoru na pritožbo predlaga, naj višje sodišče pritožbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi sodbo sodišča prve stopnje.

Pritožba ni utemeljena.

Zgolj pavšalen očitek sodišču prve stopnje, da je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 13. tč. 2. odst. 354. čl. ZPP/77, ne terja konkretnega odgovora.

Pritožbeno sodišče ni moglo upoštevati razlogov iz dopolnitve pritožbe, ker je bila ta vložena po preteku pritožbenega roka.

Pritožniki ne izpodbijajo dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, da so gradivo za skupščino delničarjev tožene stranke, ki je bila 18.5.1998 (v nadaljevanju skupščina), prejeli vsi delničarji v skladu s statutom tožene stranke. Pritožbeno sodišče zato nima razloga, da bi dvomilo v resničnost te okoliščine. Drugače kot tožeče stranke pa je po presoji pritožbenega sodišča gradivo za skupščino tožene stranke v povezavi z vabilom in sklicem skupščine, objavljenim v uradnem listu, tako jasno, da ne vzbuja nobenega dvoma glede konkretne vsebine sklepov. Če delničar hkrati dobi objavo dnevnega reda skupščine (priloga B 3), ki je identičen z vsebino objave v uradnem listu (priloga A 4), in pa gradivo k vsaki posamezni točki (priloge B 4, B 5, B 6, B 7, B 8, B 9, B 10), ki vsebuje konkretno oblikovane predloge, podpisane s strani upravičenih predlagateljev, je edino logično celovito razumevanje besedila v celotnem prejetem gradivu. Pritožbeno sodišče se tako pridružuje presoji sodišča prve stopnje, da gradivo za skupščino ni povzročilo zmede, ker da ni bilo jasno, ali se glasuje o sklepih, navedenih v objavi sklica, ali pa o predlogih iz gradiva. Zato tudi niso prepričljive tožbene trditve, da so nasprotni predlog za izvolitev novih članov nadzornega sveta lahko pravne prednice tožečih strank lahko vložile šele na skupščini, ker naj bi bilo šele takrat jasno, o katerem predlogu se bo glasovalo. V prid takšnemu stališču je tudi potek skupščine, povzet v zapisniku (priloga A 5). Iz zapisnika je namreč razvidno, da je pooblaščenec pravnih prednic tožečih strank vložil pisni nasprotni predlog k 5. tč. dnevnega reda (razrešitev začasnega in izvolitev novega nadzornega sveta) na začetku skupščine, ko še ni bilo postavljeno vprašanje glede vsebine predlogov, ki naj bi bili predmet glasovanja (prim. 2. str. in 3. str. notarskega zapisnika s skupščine, priloga A 5).

V konkretnem primeru zato ni moč sklepati, da je bila zaradi očitane kršitve dolžnosti ob objavi sklica skupščine (predlogi sklepov, objavljeni ob sklicu v uradnem listu, naj bi bili oblikovani splošno in premalo jasno), kakorkoli onemogočena priprava delničarjev na skupščino in s tem njihovo učinkovito uresničevanje upravljalskih upravičenj. Vsi delničarji so bili, kot je bilo že obrazloženo, v skladu s statutom obveščeni ne le o konkretnih predlogih sklepov, o katerih je skupščina sklepala, temveč tudi o vseh podatkih, ki sodijo v poročilo o poslovanju družbe za obdobje od 1993 do 1996 in 1997, kar vse je bilo tudi predmet obravnavanja na skupščini (prim. s tem v zvezi 3. odst. 286. čl. ZGD).

Glede očitane kršitve 288. čl. ZGD pa je potrebno najprej pojasniti, da te določbe tretja alineja 1. odst. 359. čl. ZGD ne omenja. Po tej določbi, je ničen sklep skupščine, ki ni bila sklicana v skladu z "281. do 287. čl. tega zakona...". Sicer pa tožeče stranke šele v pritožbi opozarjajo, da je bila kršena pravica iz 1. odst. 288. čl. ZGD, ker je, ko so njhove pravne prednice prejele gradivo za skupščino, že potekel rok enega tedna od objave sklica skupščine v uradnem listu. Ta očitek tako ni bil predmet presoje o ničnosti izpodbijanih sklepov skupščine v postopku pred sodiščem prve stopnje (1. odst. 2. čl. ZPP/77), zaradi česar ga tudi v pritožbenem postopku ni dopustno upoštevati (1. odst. 190. čl. ZPP/77). V tožbi so toženi stranki očitale, da do skupščine sploh niso vedele, o katerem predlogu se bo glasovalo, čemur, kot je bilo že razloženo (prim.

zgoraj), pritožbeno sodišče ne more pritrditi. Doslej razloženemu je še dodati, da sodišče na ničnost sklepov skupščine delniške družbe ne pazi po uradni dolžnosti, temveč se o tem odloča v okviru trditvenega gradiva ničnostne tožbe iz 362. čl. ZGD.

Iz doslej razloženega sledi, da je sodišče prve stopnje na ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo (3. alineja 359. čl. ZGD v zvezi z 286. čl. ZGD). V tožbi očitani pomanjkljivosti (predlogi sklepov, objavljeni ob sklicu v uradnem listu, naj bi bili oblikovani splošno in premalo jasno, gradivo, s konkretnimi predlogi pa naj bi ustvarjalo dodatno zmedo) namreč tudi po presoji pritožbenega sodišča nista mogli imeti posledic, ki so jih zatrjevale tožeče stranke. In ker sodišče prve stopnje tudi ni zagrešilo postopkovnih kršitev, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (2. odst. 365. čl. ZPP/77), je pritožbeno sodišče odločilo, kot je razvidno iz izreka sodbe (368. čl. ZPP/77).

Določbe ZPP/77 so uporabljene na podlagi 1. odst. 498. čl. sedaj veljavnega ZPP (Ur.l. RS 26/99).