Jedro

Če bi prišlo do primera po 2. alineji 1. točke prvega odstavka 374. člena ZFPPIPP in če družbeniška razmerja med strankami ne bi bila pravnomočno urejena, bi to pomenilo poseg v njihova pričakovana upravičenja in koristi, ki jim jih daje zakonodaja. Zaradi te teoretične situacije je potrebno z meritorno odločbo razrešiti sporna vprašanja med družbeniki. Ali bo dejansko prišlo do prenosa premoženja, je stvar nadaljnjega teka stečajnega postopka.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrglo tožbo, s katero tožeča stranka uveljavlja zahtevek: […] (I. točka izreka). Tožečim strankam je naložilo, da so dolžne nerazdelno povrniti toženim strankama pravdne stroške 2.054,39 EUR v roku 15 dni od prejema sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka roka za izpolnitev dalje do plačila (II. točka izreka). Ugotovilo je, da se je tekom postopka 11. 4. 2014 s sklepom Okrožnega sodišča v Celju St 2730/2014 začel stečajni postopek nad družbo D. d.o.o.. Glede na bistveno spremenjene okoliščine, ko je družba v stečajnem postopku, tožbeni zahtevek pa se nanaša na ugotovitev ničnosti dogovora o prenosu poslovnih deležev družbe, je 23. 10. 2015 pozvalo tožečo stranko, da ponovno utemelji pravni interes za uveljavljanje ugotovitvenih zahtevkov. Pozvalo je stečajnega upravitelja družbe 27. 1. 2016, ali bo po poplačilu upnikov družbe v stečaju ostalo še kaj premoženja za razdelitev družbenikom. Stečajni upravitelj je v vlogi z dne 4. 2. 2016 navedel, da glede na podatke iz otvoritvene bilance stečajnega dolžnika in glede na prijavljene ter priznane terjatve upnikov, ni mogoče realno pričakovati, da bi bili v postopku stečaja poplačani vsi upniki, navedeno pa pomeni, da ob zaključku stečaja ne bo premoženja, ki bi bilo namenjeno za razdelitev družbenikom. Ne bo razdelitvene mase, ki bi se z načrtom končne razdelitve razdelila med družbenike (tožečo in toženo stranko) stečajnega dolžnika v sorazmerju z njihovimi deleži. Glede na to, sta pravdni stranki zaradi stečaja družbe izgubili tudi pogojno pravico do preostanka premoženja stečajnega dolžnika, ki bi se razdelila v sorazmerju s poslovnimi deleži. Naknadno je zaradi stečaja družbe odpadel pravni interes tožeče stranke za tožbo, s katero zasleduje, da se v družbi na podlagi ugotovljene ničnosti vzpostavi stanje poslovnih deležev družbenikov, kot je obstajalo pred sklenitvijo dogovora o delni razvezi pogodbe o prenosu poslovnega deleža. Meritorna odločitev bi bila v tem primeru sama sebi namen in ne bi imela pravne koristi ne za eno, ne za drugo stranko.

2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlagajo pritožbo tožeče stranke po pooblaščeni odvetniški pisarni iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP. V pritožbi navajajo, da iz zapisa upravitelja izhaja predvidevanje, da stečajna masa ne bo unovčena v celoti. Unovčenja stečajne mase in dejstva, ali bo unovčena ter ali bo ostalo kaj razdelitvene mase za upnike, ni moč z zanesljivo oceno napovedati do zaključka stečajnega postopka. Preuranjen je zaključek prvostopenjskega sodišča, da ne bo na voljo razdelitvene mase, ki bi se z načrtom končne razdelitve razdelila med družbenike stečajnega dolžnika v sorazmerju z njihovimi deleži. Celo upravitelj je zapisal, da je težko podati napovedi, poleg tega je o končni razdelitvi med družbenike podajal zaključke le s stopnjo verjetnosti in pričakovanja, ne z zanesljivo in gotovo oceno. Poleg omenjenega je potrebno upoštevati 374. člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju: ZFPPIPP), ki določa prenos premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti. Premoženje se lahko prenese na upnike ali na družbenike, posebne pogoje za prenos na družbenike določa zakon. S preuranjenim zavrženjem tožbe brez da bi se odločilo o zahtevku, bi prišlo do oškodovanja pravno pričakovanih upravičenj in koristi tožečih strank, ki jim jih nudi zakonodaja (razdelitev premoženja zaradi unovčitve ali neunovčitve stečajne mase ter druge družbeniške pravice).

3. Tožene stranke so po pooblaščeni odvetniški družbi odgovorile na pritožbo. V odgovoru navajajo, da sodišče prve stopnje ni preuranjeno odločalo, temveč na podlagi konkretnih podatkov, ki so izkazovala dejansko stanje glede unovčevanja premoženja stečajnega dolžnika in s tem možnost poplačila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Tožeče stranke utemeljeno navajajo, da je preuranjen zaključek sodišča prve stopnje, da so zaradi začetka stečaja nad skupno družbo izgubile pravico do preostanka premoženja, ki bi se razdelilo v sorazmerju s poslovnimi deleži, in da odgovor stečajnega upravitelja daje podlago za naknadno odpadli pravni interes za tožbo (13. točka obrazložitve). Sodišče prve stopnje je štelo, da ni mogoče pričakovati prenosa premoženja na družbenike, vendar kljub mnenju in izkušnjam stečajnega upravitelja gre za predvidevanje, ki jemlje tožečim strankam pravni interes za ničnostni in restitucijski zahtevek. V pritožbi se utemeljeno sklicujejo na 374. člen ZFPPIPP, ki v primeru, če ni mogoče unovčiti premoženja, ki sestavlja stečajno maso, ali bi z njegovim unovčenjem nastali nesorazmerni stroški, in če to spada v splošno stečajno maso v primeru iz drugega odstavka 373. člena tega zakona, se to premoženje razdeli družbenikom v sorazmerju z njihovimi deleži. Če bi prišlo do primera po 2. alineji 1. točke prvega odstavka 374. člena ZFPPIPP in če družbeniška razmerja med strankami ne bi bila pravnomočno urejena, bi to pomenilo poseg v njihova pričakovana upravičenja in koristi, ki jim jih daje zakonodaja, kot utemeljeno navajajo v pritožbi. Zaradi te teoretične situacije je potrebno z meritorno odločbo razrešiti sporna vprašanja med družbeniki. Ali bo dejansko prišlo do prenosa premoženja, je stvar nadaljnjega teka stečajnega postopka. Če ne bo prišlo do tega in bo pravnomočna sodba ostala zgolj mrtva črka na papirju, pa je stvar tožečih strank. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zmotno uporabilo materialno pravo in zaradi tega nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Sodišče druge stopnje je ocenilo, da glede na naravo stvari in okoliščine primera, zlasti zaradi zagotavljanja pravice do pritožbe (25. člen Ustave RS), ne more samo dopolniti postopka oziroma odpraviti omenjene pomanjkljivosti. Ugodilo je pritožbi tožečih strank, razveljavilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje in mu zadevo vrnilo v nov postopek (355. člen ZPP v zvezi s 3. točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ).

6. V novem postopku naj sodišče prve stopnje obravnava tožbo.

7. Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).