Jedro

Presoja zakonitosti dodeljevanja finančnih sredstev v upravnem sporu glede materialno-pravnih in procesnih vprašanj je stroga, pri strokovno tehničnih vprašanjih pa zadržana v tem smislu, da se sodišče ne sme spuščati v presojo, ali gre za bolj ali manj upravičeno oz. primerno odločitev, kar pomeni, da presojo glede dejanskih vprašanj (večja ali ustreznost ponudnikov) sodišče opravi preko presoje spoštovanja pravil ZUP o celovitosti, zadostni natančnosti in logičnosti utemeljitve ključnih dejanskih razlogov.

Izrek

Tožba se zavrne.

Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Univerza v A. (Fakulteta za …), je kot tožeča stranka (v nadaljevanju tožnica) pri Upravnem sodišču RS vložila tožbo v kateri predlaga, da sodišče odpravi sklep št. 430-36/2009/260 z dne 18. 9. 2009, s katerim je Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo RS odločilo, da se vlogi tožnice kot prijaviteljice na Javnem razpisu za razvoj centrov odličnosti v obdobju 2009 - 2013 za sofinanciranje operacije Centrov odličnosti inovativne tehnologije in kompleksni sistemi za področja okolja, prometa in energije ("CO ITOPE"), ne ugodi. Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, je vlogo tožnice najprej preizkusila strokovna komisija za vodenje postopka javnega razpisa, nato pa jo je ocenila ocenjevalna komisija. Vloga tožnice je prejela skupno 9 točk (pri merilu "relevanca" 3 točke, pri merilu "znanstvena in tehnološka odličnost ter kakovost partnerstva" 2 točki, pri merilu "kakovost predlagane operacije" 2 točki in pri merilu "usposobljenost za izvedbo operacije, finančna izvedljivost in ekonomska upravičenost" 2 točki). Operacija je pozitivno ocenjena, če doseže vsaj 60 % od vseh možnih točk (12), pri čemer mora za vsakega od kriterijev doseči najmanj oceno 3. Operacije, ki ne bodo pozitivno ocenjene, niso upravičene do sredstev iz razpisa. Ker je vloga tožnice pri posameznem merilu prejela manj kot 3 točke (oziroma skupno manj kot 12 točk) ni bila ocenjena pozitivno.

Tožnica je zoper navedeni sklep v zakonitem roku vložila pritožbo, ki je bila s sklepom št. 430-36/2009/678, ki ga je dne 12. 2. 2010 izdalo Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo RS kot pritožbeni organ (v nadaljevanju pritožbeni organ), zavrnjena. V obrazložitvi sklepa se pritožbeni organ sklicuje na 247. člen Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06-UPB, 126/07 in 65/08, v nadaljevanju ZUP), ki se glede 4. člen ZUP smiselno uporablja tudi v postopkih sofinanciranja na podlagi Pravilnika v postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 50/07 in 61/08, v nadaljevanju Pravilnik). Sklicuje se na 237. in 251. člen ZUP in navaja, da je skladno z določili ZUP dopolnil postopek in pritrdil odločitvi iz prvostopenjskega sklepa.

V nadaljevanju pritožbeni organ povzema relevantne določbe iz Javnega razpisa za razvoj centrov odličnosti v obdobju 2009 - 2013 (Uradni list RS, št. 36/09, v nadaljevanju Javni razpis). Navaja, da se vloge ocenjuje na podlagi štirih meril (- Znanstvena in tehnološka odličnost ter kakovost partnerstva, - Relevanca, prispevek k doseganju ciljev, - Kakovost predlagane operacije in - Usposobljenost za izvedbo operacije, finančna izvedljivost in ekonomska upravičenost), največje možno število točk pri posameznem merilu pa je 5. Ocenjevalna komisija v sestavi treh domačih ocenjevalcev najprej ocenjuje vlogo glede na "Relevanco", nato pa so prijave, ki pri tem merilu dosežejo najmanj 60 % točk (3 točke) nadalje ocenjene s strani mednarodnih in domačih ekspertov (vsako od teh prijav oceni pet ocenjevalcev, od tega najmanj trije mednarodni eksperti). Merilo "Kakovost predlagane operacije" ocenijo samo tuji ocenjevalci, ostali dve pa tuji in domači ocenjevalci. Ocenjevalci za posamezno operacijo dajo eno skupno oceno. Operacija je pozitivno ocenjena, če doseže vsaj 60 % od vseh možnih točk (12), pri čemer mora za vsakega od kriterijev doseči najmanj oceno 3. Nato opiše ocenjevalni postopek iz Javnega razpisa in glede na pritožbene ugovore poudari, da tudi iz ocenjevalnega lista, ki je bil del razpisne dokumentacije izhaja, kaj so bile podlage za odločanje ocenjevalne komisije. To so bila v tem primeru merila, pri katerih so kot usmeritev oz. razlaga meril, določeni še podkriteriji. Ti pa niso številčno in opisno ocenjevani, ampak so le podlaga za oceno posameznega merila. Zato ni utemeljen ugovor, da ocenjevalni listi niso izpolnjeni po točkah. Z razpisno dokumentacijo je bilo dovolj jasno določeno, kaj in na kakšen način naj ocenjevalci ocenjujejo posamezne vloge.

Meni, da ni mogoče govoriti o nedovoljeni diskreciji ocenjevalcev saj je bilo vrednotenje vlog v pristojnosti komisije, ocenjevalci pa so pri ocenjevanju vezani na strokovnost in nepristranskost, kar izhaja tudi iz pogodb, ki jih je naročnik razpisa z njimi sklenil. Ker je bilo določeno, da je ocena vseh ocenjevalcev ena (oceno da ocenjevalna komisija), je pravilno, da je ocenjevalna komisija strokovni komisiji predložila skupen ocenjevalni list za posamezno vlogo. Kako so posamezni ocenjevalci prišli do svojih individualnih stališč za namen oblikovanja skupne ocene v skladu z razpisom in ocenjevalnim listom, za zagotovitev transparentnosti postopka ni bistveno. Tožnica je na takšen razpisni postopek ob prijavi na razpis pristala s podpisom izjave o strinjanju z razpisnimi pogoji. Glede ugovora, da na drugi stopnji odloča o pritožbah isti organ kot na prvi stopnji, se sklicuje na Uredbo o izvajanju postopkov pri porabi sredstev evropske kohezijske politike v programskem obdobju 2007-2013 (Uradni list RS, št. 17/09 in 40/09, v nadaljevanju Uredba) in Pravilnik in dodaja, da se ZUP v postopkih javnih razpisov za sofinanciranje uporablja smiselno. Pravilnik v 226. členu določa, da predstojnik neposrednega uporabnika izda sklepe o izboru prejemnikov sredstev, glede pravice do pravnega sredstva pa v 231. členu določa, da lahko vlagatelj na ministrstvo vloži pritožbo v roku 8 dni od prejema sklepa, če je odločal na prvi stopnji organ v sestavi ministrstva ali ministrstvo oz. vladna služba. Takšno določbo povzema tudi razpis v 2. odstavku 17. točke. Ker je v 3. odstavku 231. člena Pravilnika določeno, da mora o pritožbi odločiti ministrstvo, mora ministrstvo kot pritožbeni organ odločiti o pritožbi.

Zavrne tudi ugovor o interesni povezanosti, saj se ta nanaša na bivšega predstojnika Odseka za Keramiko na IJS (Inštitut Jozef Stefan, ki je bil med izbranimi. Morebitna povezanost bi lahko obstajala v preteklosti, ne pa v času ocenjevanja vlog. Dodaja tudi, da je glede na vsebino Javnega razpisa in Navodil prijaviteljem (str. 5), ki so del razpisne dokumentacije, ocenjevalna komisija ravnala pravilno, ko je vlogo tožnika presojala znotraj enega prednostnega področja. V postopku so bile zaradi presoje pravilnosti in popolnosti ugotovitve dejanskega stanja pridobljene še dodatne utemeljitve razlogov za podane ocene. Ker je bilo z razpisom določeno, da je končna ocena skupna, je bilo tudi za namen dopolnitve postopka pridobljeno skupno stališče ocenjevalne komisije, v katerem komisija uvodoma navaja, da nobeno ocenjevanje ni samo aritmetično. To velja tudi za evalvacijski postopek CO, kjer so ocenjevalci ocenjevali vloge tudi primerjalno znotraj posameznega prioritetnega področja. Pri tem so bili uporabljeni tudi kvantitativni podatki, ki indicirajo preteklo aktivnost prijaviteljev in posledično nakazujejo tudi na verjetnost znanstvenega in tehnološkega preboja in doseganja zastavljenih ciljev. Nato podrobno obrazloži oceno pri vsakem od štirih meril (Znanstvena in tehnološka odličnost ter kakovost partnerstva, Relevanca - prispevek k doseganju ciljev, Kakovost predlagane operacije, Usposobljenost za izvedbo operacije, finančna izvedljivost in ekonomska upravičenost). Glede ocene pri Splošni oceni (1 točka) dodaja še izvirni tekst v angleščini in izpostavi, da so, glede na Javni razpis, predlagane operacije vrednotene po štirih merilih in da je tožnikova vloga prejela 9 točk. Število točk iz Splošne ocene pa se ne všteva v skupno vsoto točk, dobljeno po navedenih štirih merilih. Zato navedbe zoper splošno oceno niso predmet pritožbenega postopka.

Meni sicer, da so navedbe v ocenjevalnem listu pri štirih merilih skope, obenem pa tudi meni, da je ocenjevalna komisija, imenovana z odločbo za namen ocenjevanja vlog na predmetnem javnem razpisu, edina strokovno pristojna, da poda oceno po posameznih merilih. Naloga pritožbenega organa je, da presodi, ali je ocenjevalna komisija pri tem upoštevala vse sestavine vloge in ali je bila vloga obravnavana skladno z merili, kot so določena in podrobneje razdelana v ocenjevalnem listu. Ob upoštevanju dodatne obrazložitve ocenjevalne komisije zaključi, da je ocenjevalna komisija pravilno sledila namenu in ciljem razpisa, ustrezno tolmačila razpisno dokumentacijo in je z dodatno obrazložitvijo tudi odpravila dvome o razlogih za oceno. Pri oblikovanju ocene so bili upoštevani vsi dejavniki, ki so v ocenjevalnem listu navedeni kot ključni, končna ocena posameznega merila pa je rezultat njihove presoje štirih meril, določenih z Javnim razpisom. Argumenti tožnika v predmetni pritožbi niso podprti z nasprotnimi dejstvi ali dejstvi, ki jih komisija ne bi upoštevala. Pojasni tudi odločitev o stroških.

Tožeča stranka, ki se se z odločitvijo ne strinja, sklep izpodbija s tožbo iz vseh razlogov po 27. členu Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, in 62/10, v nadaljnjem besedilu ZUS-1). Poudarja, da iz drugostopenjskega sklepa izhaja, da so bila v postopku na prvi stopnji bistveno kršena pravila postopka, saj na podlagi obrazložitve prvostopenjskega sklepa, ni mogoče preizkusiti materialne zakonitosti odločitve. Ker je vsebinska obrazložitev odločitve podana šele v drugostopnem sklepu, je bila s tem tožeča stranka prikrajšana za pravico do učinkovitega pravnega sredstva iz 25. člena Ustave RS. Vztraja pri svojih pritožbenih navedbah, in sicer, da je bilo ocenjevanje vlog izvedeno nepregledno in da je bilo pri tem kršeno načelo enakih možnosti v postopku ocenjevanja. Po vpogledu v ocenjevalne liste tožeča stranka ni mogla ugotoviti, kako je bila določena končna ocena po posameznih merilih, posledično pa ni imela možnosti preizkusa izpodbijanega sklepa. Pravno nedopustno je, da je prvostopenjski sklep izdan brez obrazložitve, nato pa v drugostopenjskem sklepu dana obrazložitev, ki bi jo moral vsebovati že prvostopni sklep. Posebej opozarja še na kršitev načela instančnosti odločanja. S tem, ko je o pritožbi odločal isti organ, kot je odločal na prvi stopnji je bilo kršeno načelo dvostopenjskega odločanja v upravnem postopku ter pravica do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave RS.

Tožeča stranka nadalje navaja svoje poglede na strokovne reference posameznih ocenjevalcev, ki so ocenjevali njeno vlogo in meni, da niso mogli kompetentno oceniti vloge. Meni tudi, da so bile kršene določbe Javnega razpisa (izjava ocenjevalcev na ocenjevalnem obrazcu) o prepovedi interesne povezanosti, ki izhajajo tudi iz določb Pravilnika. Navaja razloge, s katerimi dokazuje interesno povezavo med prejemnikom sredstev - Inštitutom Jožef Stefan iz Ljubljane (v nadaljevanju IJS) in med zunanjimi ocenjevalci ter predsednico strokovne komisije, zaposleno pri toženi stranki. Opozarja tudi na pomanjkljivo in napačno obrazložitev odločitev v zvezi s posameznimi merili, saj meni, da tožena stranka ni upoštevala vnaprej postavljenih meril ali pa je ta merila upoštevala zgolj selektivno in diskriminatorno. Navaja podrobne ugovore pri posameznih merilih ocenjevanja. Navaja še, da je bila zaradi nepoznavanja strokovnega področja, na katerem bo delal CO ITOPE, tožeči stranki s strani tožene stranke storjena velika poslovna škoda. Meni, da nepoznavanje področij izhaja že iz samih referenc ocenjevalcev, ki so očitno favorizirali druge prijavitelje. Obrazložitev izpodbijanega sklepa vsebuje tudi veliko pavšalnih navedb, brez kakršne koli obrazložitve ali podlage v razpisu in navaja primere. Sodišču predlaga, da odpravi izpodbijani sklep, zadevo vrne v ponovno obravnavanje in odločanje, toženi stranki pa naloži plačilo stroškov postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe in vztraja pri razlogih iz obeh izdanih aktov. Glede ugovora, da je tožena stranka priznala bistveno kršitev določb postopka ter v drugostopenjskem sklepu sama podala obrazložitev, se sklicuje na 1. odstavek 251. člena ZUP in poudari, da je z namenom odprave postopkovnih pomanjkljivosti dopolnila postopek. Zavrača tudi ugovor, da v konkretnem primeru o pritožbi ne sme odločati isti organ, kot je odločal na prvi stopnji in se sklicuje na sodbo Upravnega sodišča RS opr. št. U 109/2008, iz katere izhaja, da se ZUP na podlagi 4. člena v postopkih javnih razpisov za sofinanciranje uporablja smiselno. Navedeno pomeni, da se pravila splošnega upravnega postopka v postopku javnega razpisa uporabljajo le, če posamezna vprašanja niso urejena s posebnim postopkom. V konkretnem primeru gre za postopek razpisa po Uredbi in Pravilniku, za ta postopek pa so relevantne določbe 226. in 231. člena Pravilnika.

Glede tožbenih ugovorov, ki se nanašajo na postopek ocenjevanja vlog in izdaje sklepa pojasnjuje, da je ocenjevanje vlog na javnem razpisu potekalo zakonito, saj je bilo ocenjevanje izvedeno popolnoma v skladu s postopkom, ki ga je v točki 7.1 (Način ocenjevanja) in v točki 7.3 (Način izbora) opredelil Javni razpis. V ocenjevalnem postopku so bile vse vloge obravnavane na enak način in skladno s postopkom javnega razpisa.

V zvezi s tožnikovimi navedbami o neizpolnitvi oz. nepravilni izpolnitvi ocenjevalnih listov izpostavlja, da Javni razpis v točki 7.2. določa ocenjevanje na podlagi štirih meril in navaja merila iz razpisa (točka 7.2). Poudarja, da Javni razpis ne določa, da se številčno ocenjujejo elementi iz opisa merila, ampak se, kot je razvidno iz zadnjega odstavka 7.2 točke Javnega razpisa, ocenjuje vsako merilo z največ 5 točkami, kar predstavlja 25 % maksimalne skupne ocene. Enaka struktura je tudi v ocenjevalnem listu, pri čemer so posamezni elementi, ki so v razpisu navedeni ob posameznem merilu, razvrščeni v preglednico. Ker pa je ocenjevanje potekalo na ravni merila, je tudi ocena in obrazložitev (v ocenjevalnih listih in v izpodbijanih sklepih) dana na ravni merila, kakor je to določal Javni razpis. Iz ocenjevalnih listov je razvidno, da so bila pri njihovem izpolnjevanju upoštevana določila Javnega razpisa. (Navaja ocenjevalne liste za posamezna merila). Iz ocenjevalnih listov je razvidna tudi sestava ocenjevalcev, ki kaže na natančno spoštovanje 7.3 točke Javnega razpisa. Izpostavlja, da posamezni ocenjevalci niso izpolnili ločenih ocenjevalnih listov, kar je skladno z določbo 7.3. točke razpisa ("Ocenjevalci za posamezno operacijo podajo eno skupno oceno"). Glede na to določbo so ocenjevalci na skupnem sestanku ("consensus meeting") soočili svoje argumente in pripravili skupno, usklajeno oceno, ki so jo podpisali vsi ocenjevalci.

Zavrača tudi očitek, da so bile strokovne reference ocenjevalcev pomanjkljive oziroma, da ocenjevalci večinoma nimajo nobenih referenc s področij, na katera se nanaša vloga tožeče stranke in kot bistveno izpostavlja določbo 2. odstavka 3. točke Javnega razpisa in ga navaja. Poudarja, da ta določba kaže, da so prednostna področja v Javnem razpisu opredeljena relativno široko. Tožeča stranka se je s svojo vlogo prijavila na prednostno področje št. 3 "kompleksni sistemi in inovativne tehnologije". Iz bibliografij in referenc ocenjevalcev, ki jih je priložila tožeča stranka tožbi, izhaja, da so vsi ocenjevalci, ki so ocenjevali vlogo s širšega področja, ki ga pokriva prednostno področje 3. Ker je področje široko zastavljeno, je z vidika ocenjevalcev pomembno, da so bili izbrani strokovnjaki, ki pokrivajo relativno široko področje, hkrati pa se tudi zaradi panelnega načina ocenjevanja, njihove ekspertize dopolnjujejo. Vsi v tožbi imenovani ocenjevalci so odlični, mednarodno uveljavljeni znanstveniki, s širokim spektrom ekspertnega znanja, ki se z več vidikov dotika tudi dela CO ITOPE. Zato tožena stranka tožbene navedbe, ki zanikajo strokovnost ocenjevalcev, zavrača kot neutemeljene. Ocenjevalci so bili izbrani kot strokovnjaki na prednostnih področjih razpisa in kot taki kompetentni, da podajo ustrezne ocene. Po določbi 7.1. točke Javnega razpisa pa je pristojnost ministra, da imenuje ocenjevalne komisije za posamezna področja. Zavrača tudi očitke o interesni povezanosti in navaja, da so se vsi ocenjevalci pred pričetkom ocenjevanja opredelili do potencialne interesne povezanosti z vlagateljem vloge oz. katerimkoli izmed sodelujočih na strani vlagatelja. Tožena stranka je zato pridobila tudi izjave ocenjevalcev, ki so sestavni del ocenjevalnega lista za posamezno vlogo. Nadalje opisno zavrača očitke o interesni povezanosti tujih ocenjevalcev (…) z IJS, ki je bil tudi prejemnik sredstev po Javnem razpisu ter interesno povezanost med zunanjimi ocenjevalci in predsednico strokovne komisije dr. B.B.. Pri slednji ne gre za interesno povezanost kot jo opredeljujejo predpisi (Pravilnik ali Javni razpis), zato je ta tožbena navedba popolnoma brezpredmetna.

Glede ugovora o pomanjkljivi in napačni obrazložitvi v zvezi s posameznimi merili ponovno poudarja, da je ocenjevanje vlog na Javnem razpisu v izključni pristojnosti ocenjevalne komisije, ki je bila za ta namen imenovana s sklepom ministra. Člani komisije so zavezani, da vloge ocenjujejo skladno z razpisom in razpisno dokumentacijo, strokovno pravilno, vestno in neodvisno, kot tudi v skladu z etičnimi in profesionalnimi načeli, ki veljajo za mednarodne ocenjevalne postopke. Tožena stranka nima pristojnosti, da posega v strokovno mnenje ocenjevalne komisije. Naloga tožene stranke je, da presodi, ali je ocenjevalna komisija svojo oceno ustrezno utemeljila, ali je pri tem upoštevala vsa ključna dejstva in dokaze (sestavine vloge), kot jih določa razpis, in ali je obravnavala vlogo upoštevaje razpisna merila ter po predpisanem postopku. Sklicuje se tudi na sodno prakso Upravnega sodišča RS (npr. v zadevi pod opr. št. U 109/2008 in U 1801/2006). Nadalje obširno odgovarja na tožbene očitke glede posameznih meril in zaključi s splošnimi pojasnili. Sodišču predlaga, da tožbo zavrne.

Sodišče je odločilo brez glavne obravnave skladno z 59. členom ZUS-1. Tožba ni utemeljena V obravnavani zadevi gre za javni razpis za razvoj centrov odličnosti v obdobju 2009-2013. Pravna podlaga za ta razpis je naslednja: Uredba (ES) št. 1080/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta (Uradni list EU, št. 210), Uredba Sveta (ES) št. 1083/2006 z dne 11. julija 2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1260/1999 (UL L, št. 210 z dne 31. 7. 2006, str. 25), Uredba sveta (ES) št. 1341/2008 o spremembi Uredbe 1083/2006 (Uradni list EU, št. 348), Uredba Komisije (ES) št. 1828/2006/ES (Uradni list EU, št. 371), Zakon o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 56/02, 127/06, 14/07, 109/08), Rebalans Proračuna Republike Slovenije za leto 2009 (Uradni list RS, št. 26/09), Zakon o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leti 2008 in 2009 (Uradni list RS, št. 114/07, 58/08, 26/09), Zakon o državni upravi (Uradni list RS, št. 113/05, 126/07), Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 50/07, 61/08, 29/09), Uredba o izvajanju postopkov pri porabi sredstev evropske kohezijske politike v programskem obdobju 2007–2013 (Uradni list RS, št. 41/07 in 17/09) s spremljajočimi navodili Organa upravljanja, Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007–2013 št. CCI 2007SI161PO001 z dne 27. 8. 2007), Resolucije o Nacionalnem raziskovalnem in razvojnem programu (Uradni list RS, št. 3/06), Zakon o raziskovalni in razvojni dejavnosti /ZRRD-UPB1/ (Uradni list RS, št. 22/06), Program reform za izvajanje Lizbonske strategije v Sloveniji za obdobje 2008-2010 (Vlada Republike Slovenije, oktober 2008) in sklep OU o potrditvi instrumenta 4300- 32/2009-4 z dne 13. 5. 2009. Po navedenem obravnavani javni razpis temelji med drugim tudi na Uredbi. V skladu z 14. členom Uredbe izda odločitev o izboru operacij ali upravičencev, na podlagi predloga komisije za odpiranje in ocenitev prispelih vlog (v nadaljevanju Komisija), predstojnik posredniškega telesa. Komisija je zadolžena med drugim za ocenjevanje vlog, ki so popolne in izpolnjujejo vse vstopne pogoje razpisa po merilih in kriterijih iz javnega razpisa in navodilih razpisne dokumentacije in razvrstitev projektov glede na oceno komisije s predlogom deležev sofinanciranja po projektih (5. točka in 6. točka 4. odstavka 14. člena Uredbe). Posredniško telo (oz. agent) je dolžan v roku, ki je bil naveden v objavi javnega razpisa, obvestiti vse vlagatelje vlog o odločitvi glede dodelitve sredstev. V obrazložitvi mora navesti razloge za svojo odločitev (6. odstavek 14. člena Uredbe). Na navedeni podlagi je tožena stranka izdala izpodbijani sklep in v obrazložitvi navedla razloge za svojo odločitev.

Tožnica želi v tožbi in v pripravljalni vlogi izkazati, da je odločitev, da se njeni vlogi ne ugodi, nezakonita (tudi) zaradi nepravilnega upoštevanja meril, objavljenih v Javnem razpisu in izvedenega ocenjevanja. V zvezi z obširnimi ugovori glede izvedbe ocenjevanja sodišče pripominja, da je bil, glede na podatke upravnih spisov, postopek ocenjevanja v razpisu določenih meril enak za vse prijavitelje in skladen s pogoji Javnega razpisa, zato sodišče tožničine očitke, da neupravičeno ni prejela večjega števila točk kot neutemeljene zavrača. Sodišče se namreč v subjektivne ocene posameznih ocenjevalcev ne more spuščati. Glede na specifično pravno naravo sofinanciranja iz javnih sredstev na podlagi javnega razpisa in njenih učinkov na sodno varstvo v upravnem sporu, gre po že uveljavljeni upravno sodni praksi (npr. sodba tega sodišča opr. št. U 1104/2003-24 z dne 14. 12. 2005) za specifičen tip upravnega spora, kjer se mora upoštevati načelo enakih možnosti ponudnikov, da konkurirajo za javna sredstva. Presoja zakonitosti dodeljevanja finančnih sredstev v upravnem sporu glede materialno-pravnih in procesnih vprašanj je stroga, pri strokovno tehničnih vprašanjih pa zadržana v tem smislu, da se sodišče ne sme spuščati v presojo, ali gre za bolj ali manj upravičeno oz. primerno odločitev, kar pomeni, da presojo glede dejanskih vprašanj (večja ali ustreznost ponudnikov) sodišče opravi preko presoje spoštovanja pravil ZUP o celovitosti, zadostni natančnosti in logičnosti utemeljitve ključnih dejanskih razlogov.

Iz doseženega števila točk, ki jih je tožnica prejela in ki ga je mogoče preizkusiti (ocenjevalni listi se nahajajo v upravnih spisih) je razvidno, da je tožnica prejela skupno 9 točk (pri merilu "relevanca" 3 točke, pri merilu "znanstvena in tehnološka odličnost ter kakovost partnerstva" 2 točki, pri merilu "kakovost predlagane operacije" 2 točki in pri merilu "usposobljenost za izvedbo operacije, finančna izvedljivost in ekonomska upravičenost" 2 točki). Ker je operacija ocenjena pozitivno, če doseže vsaj 60 % od vseh možnih točk (12), pri čemer mora za vsakega od kriterijev doseči najmanj oceno 3, tožnica pa je pri posameznem merilu prejela manj kot 3 točke (oziroma skupno manj kot 12 točk), ni bila ocenjena pozitivno. To pa tudi po oceni sodišča pomeni, da vlogi pravilno ni bilo ugodeno, saj iz Javnega razpisa izhaja, da operacije, ki ne bodo ocenjene pozitivno, niso upravičene do sredstev razpisa (točka 7.3 razpisa).

Po presoji sodišča tudi niso utemeljeni ugovori, da je bil kršen postopek, ker je o pritožbi odločal isti organ, kot je odločal tudi v prvostopnem postopku. Glede na določbo 231. člena Pravilnika je pritožbeni postopek dopusten, če je odločal na prvi stopnji organ v sestavi ministrstva ali ministrstvo oz. vladna služba, vendar pritožba ne zadrži podpisa pogodb z izbranimi vlagatelji. V obravnavanem primeru je odločalo na prvi stopnji ministrstvo (kot posredniško telo) in je sklep oziroma odločitev o izboru izdal predstojnik posredniškega telesa (minister), zato po mnenju sodišča ne gre za dvostopenjski postopek, temveč gre za enovit postopek, katerega potek je predpisan z navedeno Uredbo. Da je temu tako, izhaja tudi iz 4. odstavka 215. člena Pravilnika, ki določa, da se določbe 12. poglavja (Postopki dodelitve sredstev subvencij, posojil in drugih oblik sofinanciranja iz državnega proračuna) ne uporabljajo, če je projekt izbran za sofinanciranje s prispevkom Skupnosti iz naslova teritorialnega sodelovanja na osnovi mednarodnega razpisa, ki ga izvede organ upravljanja oz. posredniško telo skladno z določili Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006. Pravica do pritožbe je v obravnavanem primeru urejena v 17. točki Javnega razpisa. Sodišče ob tem še dodaja, da je, tudi glede na prej navedeni 231. člena Pravilnika, kot je že navedeno, pritožba na ministrstvo dovoljena, če je na prvi stopnji odločal organ v sestavi ministrstva. Če je odločalo na prvi stopnji ministrstvo (kot je bilo v obravnavanem primeru) je pritožba po 2. točki 1. odstavka 231. člena dovoljena, razen če gre za odločanje po ZUP. Po 2. odstavku 230. člena ZUP, ki se v obravnavani zadevi uporablja, ker gre za javnopravno stvar, je zoper odločbo, ki jo je izdalo na prvi stopnji ministrstvo, pritožba dovoljena samo takrat, kadar je to z zakonom določeno. Zakon o izvrševanju proračuna RS za leti 2008 in 2009, Zakon o javnih financah in tudi Zakon o raziskovalni in razvojni dejavnosti (ZRRD) pa ne določajo, da je v zadevah sofinanciranja dovoljena pritožba in zato to, tudi glede navedenega velja tudi v obravnavani zadevi. Po drugi strani pa načelo zaslišanja stranke iz 9. člena ZUP zahteva, da je treba pred izdajo odločbe stranki dati možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo. Po 3. odstavku 9. člena ZUP namreč organ svoje odločbe ne sme opreti na dejstva, glede katerih strankam ni bila dana možnost, da se izjavijo. Izpodbijana odločitev je torej s tega vidika zakonita, saj je bila tožnici z vročitvijo prvega sklepa dana tudi možnost, da se v postopku izjavi o odločilnih dejstvih in okoliščinah. Zato je pravilno, da se v obravnavani zadevi kot izpodbijani akt upoštevata oba sklepa.

Sodišče ob tem dodaja, da gre pri postopku javnega razpisa za poseben postopek, kjer je ključnega pomena, da so vsi, ki so se na razpis prijavili, enako obravnavani. Vsem prijavljenim na razpis je namreč zagotovljena pravica, da pod enakimi pogoji sodelujejo v postopku javnega razpisa in se potegujejo za dodelitev (dela) razpoložljivih sredstev, skladno s pogoji razpisa. Uspeh na razpisu je za posameznega prijavljenega odvisen od več dejavnikov, zlasti pa, kot je bilo tudi v tem primeru, tudi od tega, kako je posamezen projekt vrednoten, glede na v razpisu vnaprej določene kriterije. Po navedenem se lahko enako obravnavanje vseh prijavljenih na razpisu doseže zgolj tako, da se vsem prijavljenim kot izhodišče za oceno zagotovi enakovredno obravnavanje ob prijavi. Vendar pa to v nobenem primeru ne pomeni, da bo vsak od prijavljenih na razpis s svojo vlogo oziroma projektom na razpisu tudi uspel oziroma pridobil sredstva. Glede na posebnost postopka javnega razpisa je tudi po presoji sodišča v pristojnosti (določene) strokovne komisije, da po vnaprej predpisanih kriterijih ovrednoti projekte vseh prijavljenih na javni razpis, kar je bilo v obravnavanem primeru tudi storjeno.

V ostalem se sodišče strinja z obrazložitvijo, s katero je odločitev pojasnjena v drugem sklepu in z razlogi, s katerimi so zavrnjeni pritožbeni ugovori, ter se nanje, kolikor so tožbeni ugovori enaki ugovorom, ki jih je tožnik uveljavljal v pritožbi, tudi sklicuje (2. odstavek 71. člena ZUS-1).

Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi 1. odstavka 63. člena ZUS-1, ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanih sklepov pravilen ter da sta sklepa pravilna in na zakonu utemeljena.

Zahtevek za povrnitev stroškov postopka je sodišče zavrnilo na podlagi 4. odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.