Jedro

V sodni praksi je sprejeto stališče, da je treba pri ureditvi meje med zemljiščem, ki je javno dobro, in zemljiščem v zasebni lasti upoštevati stanje v katastru. Izjema od tega pravila je mogoča le v primeru napak ali pomanjkljivosti v katastru.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom določilo mejo med parcelo 320, k. o. 0000 X.1 in parcelami 473, 471/1, 334/1, 334/2, 334/3 ter 310/3, in sicer tako, da poteka po točkah A, B, C, D, E, F, G, H, I, J in točki 2831. Odločilo je tudi o skupnih stroških postopka.

2. Zoper odločitev vlaga pritožbo prvi predlagatelj. Navaja, da je parcela 320 široka 38 m – uradno izmerjeno 1868 leta. V letu 1986 so bili mejniki po informacijah Geodetske uprave A. prestavljeni v parcelo 320. Pojasnjuje, da je parcelo kupil v letu 2004 od S. A., v letu 2006 pa je bila cesta nasuta po parceli 320. Za spremembe ni bilo nobenega soglasja in podpisov. Pritožbi prilaga dve fotografiji (z oznako mejnika 1 in 2 ter pripisom, da je razdalja med njima 38 m in ne 23,12 m in je zato skica nepravilna) ter dve kopiji katastrskega načrta (s pripisi o asfaltiranju ceste, odstranitvi mejnika, pomiku parcele 336/3 in lokaciji mejnika sredi ceste).

3. Prvi predlagatelj je pritožbene navedbe dopolnil v vlogi, ki jo je 26. 5. 2020 poslal Vrhovnemu sodišču RS2 ter dopisu, ki ga je 2. 9. 2020 poslal Okrajnemu sodišču v Kamniku3. Pritožbeno sodišče navedb v teh vlogah pri odločanju ni upoštevalo, saj so bile vložene že po izteku pritožbenega roka.

4. Pravočasno vložena pritožba je bila vročena nasprotnim udeležencem. Nanjo so odgovorili prva, osma in deveta nasprotna udeleženka ter deseti nasprotni udeleženec. Soglašajo z odločitvijo sodišča prve stopnje in menijo, da je pritožba neutemeljena.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Glede na to, da je pritožnik vložil laično pritožbo, pritožbeno sodišče uvodoma pojasnjuje, da je odločitev smelo preizkusiti le v mejah uveljavljenih pritožbenih razlogov, po uradni dolžnosti pa v obsegu 2. odst. 350. člena ZPP, to je glede pravilne uporabe materialnega prava in nekaterih bistvenih kršitev postopka.

7. V tej zadevi je bila predmet urejanja meja parcele 320 s sosednjimi parcelami. Dve od teh (gre za parceli 473 in 471/1) sta javno dobro v lasti prve nasprotne udeleženke, ostale parcele (to je parcele 334/1, 334/2, 334/3 in 310/3) pa so, tako kot parcela 320, v zasebni lasti.

8. V delu, v katerem parcela 320 meji na parceli 473 in 471/1, torej na zemljišči, ki sta javno dobro, je bilo mejo mogoče določiti le ob upoštevanju kriterija močnejše pravice (prvi odstavek 77. člena Stvarnopravnega zakonika, v nadaljevanju SPZ). Ker je javno dobro stvar, ki jo lahko uporablja vsak, je izven pravnega prometa in na njej ni mogoče pridobiti lastninske pravice s priposestvovanjem. V sodni praksi je zato sprejeto stališče, da je treba pri ureditvi meje med zemljiščem, ki je javno dobro, in zemljiščem v zasebni lasti upoštevati stanje v katastru.4 Izjema od tega pravila je, skladno s sodno prakso, mogoča le v primeru napak ali pomanjkljivosti v katastru5. 9. Opisano materialno pravno izhodišče je sodišče prve stopnje upoštevalo, saj je s pomočjo izvedenca geodetske stroke ugotavljalo potek katastrske meje, ob upoštevanju trditev pritožnika (ki jih ponavlja v pritožbi) pa je ugotavljalo tudi to, ali so podatki o katastrski meji morda napačni ali pomanjkljivi. S pomočjo dveh izvedencev geodetske stroke (mag. B. B. in mag. C. C.) je ugotovilo, da takih napak ali pomanjkljivosti ni, zato je z njune strani pokazan potek katastrske meje upoštevalo pri odločitvi. Pritožbeno sodišče v potek s strani izvedencev ugotovljene katastrske meje nima nobenih pomislekov. Oba izvedenca sta pregledala vse dostopne arhivske podatke, to je elaborate IDPOS ... (iz leta 1951), IDPOS ... (iz leta 1986), IDPOS ... (iz leta 2010), IDPOS ... in IDPOS ... (iz leta 2011), na pomisleke pritožnika pa je izvedenec B. B. odgovoril, ko je bil zaslišan. Ker gre pri vprašanju poteka meje po podatkih katastra ter vprašanju morebitnih napak (ki jih pritožnik zatrjuje) za vprašanji, na kateri je mogoče odgovoriti le ob ustreznem strokovnem znanju, tega znanja pa ne sodišče ne ostali udeleženci postopka nimajo, pritožbeno sodišče pritožnikovemu laičnemu vztrajanju, da je parcela 320 široka 38 m, da bi morala biti razdalja od mejnika 1 do mejnika 2 (glede na skico sodne določitve meje gre za mejnika v točki 2831 in točki J6) 38 m in ne 23,12 m in da je prišlo do premika ceste (pritožbeno sodišče domneva, da gre za parcelo 473) v parcelo 320, ne more slediti. Čeprav površina parcele, kot je pojasnil izvedenec B. B., ni kriterij za določanje meje, pa tudi ta podatek v konkretnem primeru vsaj posredno kaže, da trditve pritožnika o širini parcele 320 (38 m) ter samovoljnih posegih vanjo (prestavitev mejnika) ne morejo biti resnične. Ob upoštevanju meja, ki jih je v tem postopku pokazal predlagatelj (glej skico sodnega ogleda na list. št. 116), bi namreč površina parcele 320 znašala 4169 m2, njena površina po podatkih katastra pa znaša 2208 m2. 10. Mejo med parcelo 320 in ostalimi parcelami, ki so, tako kot parcela 320, v zasebni lasti, je sodišče prve stopnje (upoštevajoč pri tem ugotovljeno vrednost sporne mejne površine in kriterije iz 77. člena SPZ) določilo po močnejši pravici (to je izkazani lastninski pravici s priposestvovanjem) oziroma po pravični oceni.

11. Tako je glede meje med parcelo 320 in parcelami 334/1, 334/2 in 334/3 po izvedenem dokaznem postopku ugotovilo, da sta tako pritožnik kot osma nasprotna udeleženka več kot deset let izvrševala dobroverno lastniško posest vsak na svojem zemljišču do linije, ki jo je pritožnik označil s količki (ta linija pa je bila enaka pokazani katastrski meji). Povedano drugače: tožnik na sporni mejni površini svoje lastninske pravice ni izkazal, saj, kot izhaja iz razlogov izpodbijanega sklepa, te površine nikoli niti uporabljal ni. Ker pritožnik dejanskih ugotovitev v tem delu s pritožbo ne izpodbija, materialno pravo pa je bilo pravilno uporabljeno, pritožbeno sodišče razlogov, da bi v ta del odločitve poseglo, nima.

12. Enako velja glede meje med parcelo 320 in parcelo 310/3. To mejo je sodišče prve stopnje določilo delno na podlagi močnejše pravice (gre za del meje, ki je v naravi travnik), delno pa po pravični oceni (gre za del meje, ki je v naravi zaraščen in strm). Pri prvem delu odločitve je upoštevalo, da je predlagatelj več kot deset let v dobri veri, da je lastnik, uporabljal svoje zemljišče vse do obstoječe ograje, nasprotni udeleženci (to so bivši in sedanji lastniki) pa nasprotnega niso dokazali. Glede meje v preostalem delu pa je presodilo, da ne predlagatelj (kot solastnik parcele 320) ne drugi do sedmi ter deveti in deseti nasprotni udeleženec (kot bivši oziroma sedanji lastniki parcele 310/3) niso izkazali močnejše pravice. Predlagatelju sodišče, ko je izpovedal o uporabi, zaradi neprepričljivosti ni sledilo, nasprotni udeleženci pa o uporabi niti niso izpovedali. Pri uporabi kriterija pravične ocene je upoštevalo, da sta točko C skupaj označila predlagatelj in tretji nasprotni udeleženec, ter pokazano mejo po podatkih katastra. Ker pritožnik tudi v tem delu dejanskim ugotovitvam ne nasprotuje, pritožbeno sodišče pa napak v materialnopravni presoji ne ugotavlja, za poseganje v odločitev ni podlage.

13. Pritožba je glede na obrazloženo neutemeljena. Ker pritožbeno sodišče ni ugotovilo niti procesnih kršitev, na katere v obsegu drugega odstavka 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti, jo je zavrnilo in na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP sklep sodišča prve stopnje potrdilo.

14. O stroških pritožbeno sodišče ni odločalo, saj jih udeleženci niso priglasili.

1 Pritožbeno sodišče v nadaljevanju izpušča navedbo katastrske občine, saj se vse parcele, ki bodo navedene, nahajajo v k. o. 0000 X. 2 Pritožbeno sodišče je vlogo prejelo 13. 7. 2020. 3 Ta dopis je pritožbeno sodišče prejelo 4. 9. 2020. 4 Glej odločbi VS RS II Ips 603/2000 in II Ips 278/2013 ter odločbe VSL II Cp 1762/2012, II Cp 411/2017, I Cp 230/2017, I Cp 772/2018 in druge. 5 Glej odločbi VS RS II Ips 510/1997 in II Ips 278/2013 in odločbe VSL II Cp 2256/2016, II Cp 2213/2018 in druge. 6 Samo med tema dvema mejnikoma je razdalja 23,12 m.