Jedro

Tožnik je bil v spornem obdobju vpisan v poslovni register kot samostojni podjetnik posameznik in hkrati uživalec pokojnine francoskega nosilca zavarovanja. Ker je imel 1. 1. 2013 dvojni status, torej je bil hkrati uživalec pokojnine in je opravljal samostojno dejavnost, na podlagi katere bi ponovno pridobil lastnost zavarovanca, za uskladitev katerega pa rok pred izdajo izpodbijanih odločb še ni potekel, je sodišče prve stopnje izpodbijani odločbi o vključitvi v zavarovanje iz naslova opravljanja samostojne dejavnosti utemeljeno odpravilo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožnik krije stroške odgovora na pritožbo sam.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odpravilo odločbi toženca, št. ... z dne 5. 8. 2015 in št. ... z dne 2. 6. 2015 ter tožencu naložilo, da tožniku povrne 342,71 EUR stroškov postopka.

2. Zoper sodbo se pritožuje toženec zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Poudarja, da je bil tožnik v obdobju od 6. 3. 1998 do 1. 5. 2014 vpisan v poslovni register kot samostojni podjetnik posameznik. Od 1. 4. 1998 dalje ni bil vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. V to zavarovanje ni bil vključen niti v tujini, je pa v Franciji upokojen po francoski zakonodaji. Meni, da v obravnavani zadevi ni podan dejanski stan iz 4. odstavka 406. člena ZPIZ-2, ker tožnik ni uživalec pokojnine. Po definiciji iz 39. točke 7. člena ZPIZ-2 je uživalec pokojnine le oseba, ki ima v skladu s tem zakonom, predpisi, ki so veljali do uveljavitve tega zakona ali mednarodno pogodbo, pravico do uživanja pokojnine iz obveznega zavarovanja. Tožnik ne spada v to kategorijo oseb, saj ni upokojen po slovenskih predpisih, niti po mednarodni pogodbi, temveč izključno na podlagi francoske pokojninske dobe. Zato svojega statusa ne more urediti na način in v rokih iz 4. odstavka 406. člena ZPIZ-2, kot to zmotno utemeljuje sodišče prve stopnje. Tudi sicer pa ne gre za vprašanje ponovne pridobitve lastnosti zavarovanca po ZPIZ-2. Predlaga spremembo sodbe v smeri zavrnitve tožbenega zahtevka, podredno razveljavitev in vrnitev zadeve v novo sojenje.

3. V odgovoru na pritožbo tožnik soglaša s stališčem sodišča prve stopnje in predlaga potrditev izpodbijane sodbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Po preizkusu zadeve v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 73/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje ob pravilno in popolno ugotovljenem dejanskem stanju pravilno uporabilo materialno pravo. V postopku tudi ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

6. V tej zadevi se spor nanaša na ugotovitev lastnosti zavarovanca. Gre za presojo pravilnosti in zakonitosti po uradni dolžnosti izdanih odločb o vključitvi v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje na temelju opravljanja samostojne dejavnosti od 2. 6. 2010 do 1. 5. 2014 za poln delovni čas 40 ur tedensko. Toženec je štel, da je pri tožniku, ki je bil od 6. 3. 1998 do 1. 5. 2014 vpisan v poslovni register kot samostojni podjetnik posameznik, od 1. 4. 1998 dalje pa ni bil več vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje,(1) podana podlaga za vstop v obvezno zavarovanje v navedenem obdobju, to je pet let za nazaj pred izdajo prvostopenjske odločbe.

7. Sodišče prve stopnje z izpodbijano ugoditveno sodbo takšni odločbi utemeljeno odpravilo. Kljub temu, da je tožnik uživalec pokojnine francoskega nosilca zavarovanja in po francoskih predpisih, je pravilno zaključilo, da je bil 1. 1. 2013 podan dvojni status, torej je bil hkrati uživalec pokojnine in je opravljal samostojno dejavnost, na podlagi katere bi ponovno pridobil lastnost zavarovanca, za uskladitev katerega pa rok pred izdajo izpodbijanih odločb še ni potekel. 8. Uskladitev lastnosti zavarovanca je urejena v prehodni določbi 406. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2, Ur. l. RS. št. 96/2012 s spremembami). Po 4. odstavku 406. člena ZPIZ-2 uživalec pokojnine, ki ob uveljavitvi tega zakona opravlja delo ali dejavnost, na podlagi katere bi ponovno pridobil lastnost zavarovanca iz 14., 15. in 16. člena tega zakona, najpozneje v roku enega leta od uveljavitve tega zakona uskladi svoj status z določbami 116. člena tega zakona. Ponovno lastnost zavarovanca pridobi z dnem vložitve prijave v zavarovanje. Uživalcu pokojnine, ki v roku iz 4. odstavka 406. člena ZPIZ-2 ne uskladi svojega statusa, se od prvega dne naslednjega meseca po preteku roka preneha izplačevati pokojnina, zavod pa na način, določen v 3. odstavku 406. člena ZPIZ-2, po uradni dolžnosti ugotovi lastnost zavarovanca od 1. 1. 2014 naprej (5. odstavek 406. člena ZPIZ-2). Rok iz 4. odstavka 406. člena ZPIZ-2 je bil s 115. členom Zakona o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja (ZMEPIZ-1; Ur. l. RS, št. 111/2013 s spremembami) spremenjen tako, da je bilo prehodno obdobje podaljšano in uskladitev statusa zahtevana do 31. 12. 2014 ter določena dolžnost zavoda, da po uradni dolžnosti ugotovi lastnost zavarovanca od 1. 1. 2015 naprej. S 7. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja (ZMEPIZ-1A, Ur. l. RS, št. 97/2014) je bil ta rok podaljšan še do 31. 12. 2015. 9. Tudi po stališču pritožbenega sodišča je v obravnavani zadevi podan prav dejanski stan iz 4. odstavka 406. člena ZPIZ-2, čeprav je tožnik upokojenec francoskega nosilca zavarovanja od 30. 11. 2004 dalje. Po načelu izenačevanja dejstev iz 5. člena Uredbe (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. 4. 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti (UL L 166 z dne 30. 4. 2004) je namreč treba šteti upokojitev pri francoskem nosilcu za enakovredno upokojitvi pri tožencu. V 5. členu Uredbe št. 883/2004 je določeno, da se, kadar ima po zakonodaji pristojne države članice prejemanje dajatev iz socialne varnosti in drugih dohodkov določene pravne učinke, ustrezne določbe te zakonodaje uporabljajo tudi za prejemanje enakovrednih dajatev, pridobljenih po zakonodaji druge države članice, ali za dohodek, pridobljen v drugi državi članici (točka (a)) ter kadar se po zakonodaji pristojne države članice nekaterim dejstvom in dogodkom pripišejo pravni učinki, ta država članica upošteva podobna dejstva in dogodke, ki nastopijo v katerikoli državi članici, kot da so nastopili na njenem ozemlju (točka (b)). Tožnika je treba obravnavati enako, kot bi bil obravnavan upokojenec toženca.

10. V obravnavani zadevi sta torej izpolnjena oba kumulativno določena pogoja za uskladitev statusa iz 4. odstavka 406. člena ZPIZ-2: uživanje pravice do pokojnine in obstoj podlage za ponovno pridobitev lastnosti zavarovanca, oba ob uveljavitvi ZPIZ-2, to je 1. 1. 2013. Tožnik je bil 1. 1. 2013 uživalec pokojnine in hkrati vpisan v register kot samostojni podjetnik, torej je opravljal dejavnost, na podlagi katere bi ponovno pridobil lastnost zavarovanca, in sicer po 1. odstavku 15. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1; Ur. l. RS, št. 106/1999 s spremembami),(2) od 1. 1. 2013 dalje pa po 15. členu ZPIZ-2.(3) Pomeni, da je imel ob uveljavitvi ZPIZ-2 dvojni status, ki bi ga moral uskladiti v zakonsko določenem roku. Ta rok je ob izdaji izpodbijanih odločb še tekel, zato je toženec izpodbijani odločbi o lastnosti zavarovanca izdal preuranjeno in v nasprotju s 5. odstavkom 406. člena ZPIZ-2 ter 115. členom ZMEPIZ-1. Tožnik je še pred potekom roka, določenega za uskladitev lastnosti zavarovanca, samostojno dejavnost prenehal opravljati. Ker toženec ni imel podlage, da bi z izpodbijanima odločbama ugotavljal lastnost zavarovanca, ju je sodišče prve stopnje kot nepravilni in nezakoniti utemeljeno odpravilo.

11. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Obenem je sklenilo, da tožnik stroške odgovora na pritožbo, ker ni pripomogel k pritožbeni rešitvi zadeve, krije sam (1. odstavek 155. člena ZPP).

(1) Tožnik je bil na podlagi opravljanja samostojne dejavnosti obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovan od 6. 3. 1998 do 31. 3. 1998. (2) ZPIZ-1 je veljal do 31. 12. 2012. (3) Po 1. odstavku 15. člena ZPIZ-1 in

1. odstavku 15. člena ZPIZ-2 se obvezno zavarujejo osebe, ki v Republiki Sloveniji samostojno opravljajo pridobitno ali drugo dovoljeno dejavnost.