Jedro

Nezgodno zavarovanje je pogodbeno zavarovanje, tožnik je upravičen do zavarovalnine za invalidnost, za katero je tako vnaprej določeno v pogodbi.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati znesek 15.141,94 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, tekočimi od zneska 13.965,98 EUR od 26.4.2018 dalje do plačila, od zneska 1.175,95 EUR pa od 29.12.2017 dalje do plačila. V presežku je tožbeni zahtevek na plačilo odškodnine zavrnilo (točka I izreka). Razsodilo je tudi, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki tudi znesek 2.115,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6.12.2018 dalje do plačila. V presežku je tožbeni zahtevek na plačilo zavarovalnine zavrnilo (točka II izreka). Odločilo je tudi, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške pravdnega postopka v znesku 4.956,29 EUR z zakonskimi zamudnimi obresti od poteka paricijskega roka dalje do plačila.

2. Zoper ugodilni del sodbe v delu, ki se nanaša na odškodnino za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti (nad dosojenim zneskom odškodnine v višini 17.000,00 EUR) in strah (nad dosojenim zneskom odškodnine v višini 2.000,00 EUR) ter v celoti na plačilo zavarovalnine, se pritožuje tožena stranka. Uveljavlja vse pritožbene razloge po 1. odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP1). Predlaga, da pritožbeno sodišče zniža prisojeno odškodnino in zavrne zahtevek na plačilo zavarovalnine. Navaja, da sta dosojeni odškodnini za strah in duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti previsoki. Tožnik ni bil v življenjski nevarnosti, res pa je utrpel hudo telesno poškodbo in je bil strah upravičen, tudi strah zaradi izida zdravljenja vsekakor. Primerna odškodnina bi znašala 2.000,00 EUR. Pri dosoji odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti je sodišče pomešalo več oblik nepremoženjske škode in jih tako podvajalo ter večkrat prisojalo, kar je napačno. Sodišče je tej obliki škode pridružilo še odškodnino za telesne bolečine in neugodnosti ter odškodnino za skaženost, čeprav je vsako od teh oblik tudi posebej določilo. Tožnik ima poškodovana 4. in 5. prst desne roke, s prvimi tremi pa ima popolno gibljivost. Da poškodovana prsta nista odločilna v vsakdanjem življenju, je tudi dejstvo, ki je potrjeno z izvedencem medicinske stroke, prav tako, da fini pincetni prijem ni prizadet. Primerna odškodnina bi znašala 17.000,00 EUR. Celotna dosojena zavarovalnina je nepravilna in pravno zmotna. Sodišče je prezrlo, da je nezgodno zavarovanje pogodbeno zavarovanje in je tožnik upravičen do zavarovalnine za trajno invalidnost, za katero je tako vnaprej določeno v pogodbi. Za ocenjevanje omejene gibljivosti se uporablja goniometrična metoda meritev, ki pokaže odstopanja gibljivosti. Glede na pavšalno določitev omejene gibljivosti brez opravljenih meritev oziroma vsaj ne prikazanih s strani izvedenca medicinske stroke, je odločitev sodišča napačna. Dosojena trajna invalidnost v višini 5% za omejeno gibljivost desnega zapestja je nepravilna, kajti ne temelji na izvedenih in prikazanih meritvah, ki jih določa zavarovalna pogodba. Izvedenec je podal pavšalno oceno - približno 1/3, kar ni pravilno. Tožena stranka se pritožuje tudi zoper dosojeno invalidnost za omejeno gibljivost IV. in V. prsta desne roke v skupni 6% trajni invalidnosti. Iz predloženih medicinskih izvidov (izvid 19.1.2017) je razvidno, da je IV. prst delno gibljiv, V. prst pa omejeno gibljiv v DIP sklepu, gibljivost ostalih treh prstov pa je popolna. Tudi pri tej oceni trajne invalidnosti je zaključek povsem pavšalen in določena trajna invalidnost za vsak prst v višini 3% nepravilna, brez podanih meritev, v nasprotju z dejanskim stanjem, kajti pri tožniku ne gre za popolno izgubo prstov.

3. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila in predlagala zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

**Glede višine odškodnine za nepremoženjsko škodo**

5. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določbo 179. člena Obligacijskega zakonika (OZ2) oziroma iz nje izhajajoči načeli individualizacije odškodnine in objektivne pogojenosti višine odškodnine. Pritožba tožene stranke se tako neutemeljeno zavzema za znižanje prisojene odškodnine iz naslova strahu in duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti.

6. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da se je tožnik dne 7.7.2016 poškodoval pri delu na dvoosnem rezkarju. Trajno posledico predstavlja poškodba ulnarnega živca, ki je bil prekinjen in zašit, vendar ni prišlo do reinervacije (vzpostavitve ponovnega prevajanja živčnih signalov). Prekinjena je bila tudi ulnarna arterija, ki je bila zašita, na mestu pa je ostala določena zožitev lumna žile. Trajno posledico predstavlja tudi prekinitev kit globokega in povrhnjega fleksorja (upogibalke) prstanca ter kite povrhnjega fleksorja mezinca, kite pa so bile zašite. Prstanec in mezinec sta negibna, omejena je gibljivost zapestja, prisoten je senzibilitetni izpad v področju ulnarisa distalno od poškodbe. Oba prsta sta pasivno gibljiva, aktivno pa povsem negibna in funkcionalno neuporabna. Tožnik ju aktivno ne more premikati. Tožnik je desničar, zato z desno roko sedaj ne more uporabljati delovnih orodij in športnih pripomočkov, ki zahtevajo oprijem vseh prstov. Za svoje dotedanje delo ni več sposoben (ob izdaji sodbe prve stopnje je bil tožnik star 45 let). Težje upravlja avtomobil, na polju in vinogradu težje uporablja za to potrebna orodja, težkih del z desnico ni sposoben. Težje prime krmilo kolesa in ni priporočljivo, da bi vozil motorno kolo. Res je, kar pravi pritožba, da fini pincetni prijem s prvimi tremi prsti ni prizadet, po ugotovitvah sodišča prve stopnje pa ni možen s prstancem in mezincem. Sodišče prve stopnje je za vse tožnikove omejitve, zaradi katerih duševno trpi, tožniku priznalo primerno odškodnino v znesku 19.000,00 EUR (in ne 22.000,00 EUR, kot zmotno meni pritožba). Ob upoštevanju že plačanega zneska iz tega naslova (12.000,00 EUR) pa je tožniku prisodilo še znesek 7.000,00 EUR. Ni res, da je sodišče pomešalo več oblik nepremoženjske škode in tej obliki nepremoženjske škode pridružilo še odškodnino za telesne bolečine in neugodnosti med zdravljenjem ter odškodnino za skaženost. Sodišče je le povzelo ugotovitve izvedenca o trajnih posledicah poškodbe, za vsako od oblik nepremoženjske škode pa je nato ločeno priznalo odškodnino in tudi navedlo, kaj je pri vsaki od oblik škode upoštevalo. Pritožbeno sodišče ni opazilo nobenega podvajanja.

7. Primerna je tudi priznana odškodnina za strah v znesku 3.400,00 EUR (sodišče prve stopnje tožniku ni priznalo 4.000,00 EUR iz tega naslova, kot zmotno meni pritožba). Tožnik res ni bil v življenjski nevarnosti, je pa utrpel hud primarni in sekundarni strah. Primarni strah je trajal nekaj minut, sekundarni strah pa celoten čas zdravljenja, pri katerem je prišlo do zapleta in je bila potrebna še druga operacija, pa tudi gibljivost in senzibiliteta nista napredovala po pričakovanjih. Tožena stranka se neutemeljeno zavzema za znižanje odškodnine iz tega naslova.

**Glede zavarovalnine**

8. Pritožba neutemeljeno navaja, da je sodišče prve stopnje prezrlo, da je nezgodno zavarovanje pogodbeno zavarovanje in je tožnik upravičen do zavarovalnine za invalidnost, za katero je tako vnaprej določeno v pogodbi. Sodišče prve stopnje je v razlogih sodbe (točka 21 obrazložitve) jasno navedlo, po katerih točkah Tabele invalidnosti na prilogi B12 (PG-NE-tinv/10-4), ki je sestavni del pogodbe o nezgodnem zavarovanju, je tožniku priznalo določen odstotek invalidnosti. Upoštevalo je torej, da gre za pogodbeno zavarovanje. Pri tem se je oprlo na izvedensko mnenje izvedenca medicinske stroke B. R., dr. med. Toženi stranki je bilo to mnenje vročeno, zoper mnenje pripomb v postopku na prvi stopnji ni podala. Navedbe tožene stranke v pritožbi o tem, da je ocena izvedenca o omejeni gibljivosti zapestja in prstov pavšalna, narejena brez opravljenih meritev po goniometrični metodi, da je v nasprotju z izvidom z dne 19.1.2017, da je ocenjena invalidnost v nasprotju z dejanskim stanjem, predstavljajo nedovoljene pritožbene novote, saj tožena stranka ne pojasni, zakaj teh navedb brez svoje krivde ni podala že v postopku na prvi stopnji (1. odst. 337. člena ZPP). Zato teh navedb pritožbeno sodišče ni smelo upoštevati. Izvedenec je sicer v mnenju obrazloženo pojasnil, kakšno stanje prstov in zapestja je ugotovil, tožena stranka pa tem ugotovitvam pravočasno ni nasprotovala.

9. Glede na navedeno in ker ni našlo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno in v izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

10. Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, ni upravičena do povrnitve pritožbenih stroškov, prav tako pa ne tožeča stranka, ki z odgovorom na pritožbo ni bistveno prispevala k razjasnitvi zadeve (1. odst. 154. člena, 1. odst. 155. člena in 1. odst. 165. člena ZPP).

1 Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami 2 Ur. l. RS, št. 83/2001 s spremembami