Jedro

V obravnavani zadevi pritožnica s tožbo zahteva sodno varstvo, zaradi nedovoljene obdelave osebnih podatkov. Zahteva torej sodno varstvo, zaradi kršitve pravic, ki jih zagotavlja Zakon o varstvu osebnih podatkov (v nadaljevanju ZVOP-1). Navedeni zakon v petem odstavku 34. člena določa, da je postopek upravnega spora, ki se vodi zaradi varstva pravic posameznika po tem zakonu (torej ZVOP-1) nujen in prednosten.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Zahtevek prvotožene stranke za povrnitev stroškov pritožbenega postopka se zavrne.

III. Tožeča stranka je dolžna v roku 15 dni od vročitve tega sklepa drugotoženi stranki povrniti stroške tega postopka v višini 466,65 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom na podlagi prvega odstavka 343. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot prepozno zavrglo pritožbo, vloženo zoper sklep istega sodišča z dne 14. 7. 2021, s katerim se je sodišče prve stopnje izreklo za stvarno nepristojno in sklenilo, da se zadeva po pravnomočnosti sklepa odstopi v reševanje Okrajnemu sodišču v Ljubljani.

2. V obrazložitvi je navedlo, da gre v obravnavani zadevi za nujno zadevo, saj se tožnica v zvezi z utemeljenostjo tožbe, glede zatrjevanih kršitev njenih osebnih podatkov, kot tudi pritožbe, v zvezi s stvarno pristojnostjo, sklicuje na 34. člen Zakona o varstvu osebnih podatkov (v nadaljevanju ZVOP-1), ki ureja sodno varstvo pravic posameznika. V petem odstavku tega člena pa je določeno, da je postopek pred pristojnim sodiščem nujen in prednosten. In ker gre v obravnavani zadevi za nujno zadevo, je kljub poletnemu poslovanju sodišča rok za vložitev pritožbe začel teči 23. 7. 2021 in se je iztekel v petek 6. 8. 2021, tožnica pa je pritožbo vložila šele 30. 8. 2021. Pritožba je zato prepozna.

3. Tožnica (v nadaljevanju pritožnica) je zoper navedeni sklep vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. V pritožbi sodišču prve stopnje očita, da povsem arbitrarno spreminja svoje odločitve in uporabljeno pravo od sklepa do sklepa, ker je najprej odločilo, da se ZVOP-1 in ZUS-1 za predmetni postopek ne uporabljata in se izreklo za stvarno nepristojno, nato pa je v izpodbijanem sklepu, s katerim je zavrglo pritožbo, vloženo zoper sklep o nepristojnosti, odločilo, da se 34. člen ZVOP-1 v obravnavani zadevi vseeno uporablja, vendar samo v tistem delu, kjer določa, da je postopek pred pristojnim sodiščem v zadevah, vloženih na podlagi tega člena ZVOP-1, nujen in prednosten. Navaja, da sodišče ne sme selektivno odločati kako in katere dele posameznega procesnega zakona bo uporabilo, ampak lahko uporablja zgolj procesni zakon, po katerem se postopek vodi. In ker je sodišče prve stopnje odločilo, da se ZVOP-1 in ZUS-1 za predmetni postopek ne uporabljata, se ta dva zakona ne moreta uporabiti tudi glede določitve teka rokov, pač pa se mora uporabiti Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Predmetna zadeva skladno z ZPP pa ni nujna zadeva, v kateri bi procesni roki tekli tudi v času poletnega poslovanja sodišča, kar pomeni, da pritožba, vložena zoper sklep o nepristojnosti, ni bila prepozna. Vrhovnemu sodišču zato predlaga, naj izpodbijani sklep spremeni tako, da je Upravno sodišče stvarno pristojno za odločanje v tej zadevi, oziroma podredno, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje.

4. Toženi stranki v odgovoru na pritožbo predlagata, naj Vrhovno sodišče pritožbo zavrže oziroma zavrne. Zahtevata tudi povrnitev stroškov.

**K I. točki izreka**

5. Pritožba ni utemeljena.

6. V obravnavani zadevi je sporna odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju pritožbe zoper sklep o nepristojnosti kot prepozne. Ni sporno, da je bil pritožnici sklep o nepristojnosti vročen dne 22. 7. 2021, to je v času poletnega poslovanja sodišča, ter da je pritožnica pritožbo vložila šele dne 30. 8. 2021. Sporno pa je, ali gre v obravnavani zadevi – zaradi varstva osebnih podatkov – za nujno zadevo, v kateri procesni roki tečejo tudi med sodnimi počitnicami, in je torej pritožnica, s tem, ko je pritožbo vložila šele dne 30. 8. 2021, rok za vložitev pritožbe zamudila.

7. Drugi odstavek 83. člena Zakona o sodiščih (v nadaljevanju ZS) v 1. do 8. točki taksativno določa zadeve, ki se po tem zakonu štejejo za nujne zadeve, v 9. točki pa določa, da so nujne zadeve tudi druge zadeve, za katere tako določa zakon. V obravnavani zadevi pritožnica s tožbo zahteva sodno varstvo zaradi nedovoljene obdelave osebnih podatkov. Zahteva torej sodno varstvo zaradi kršitve pravic, ki jih zagotavlja Zakon o varstvu osebnih podatkov (v nadaljevanju ZVOP-1). Navedeni zakon v petem odstavku 34. člena določa, da je postopek upravnega spora, ki se vodi zaradi varstva pravic posameznika po tem zakonu (torej ZVOP-1) nujen in prednosten. Vrhovno sodišče se tako strinja s presojo sodišča prve stopnje, da gre v obravnavanem primeru za „nujno zadevo“.

8. Na drugačno odločitev ne morejo vplivati niti pritožbene navedbe, da bi moralo sodišče prve stopnje, ker se je na podlagi ZVOP-1 izreklo za stvarno nepristojno, za določitev teka rokov namesto ZVOP-1 in ZUS-1 uporabiti ZPP, ki predmetne zadeve ne opredeljuje kot nujne zadeve, v kateri bi procesni roki tekli tudi v času poletnega poslovanja sodišča. Sodišče prve stopnje namreč s sklepom o ugotovitvi nepristojnosti ni odločilo, da se ZVOP-1 in ZUS-1 v predmetni zadevi ne uporabljata, kot neutemeljeno trdi pritožnica, saj o tožbi ni vsebinsko odločalo, pač pa je zgolj opravilo predhoden preizkus in v okviru le-tega presojo svoje pristojnosti. Predhoden preizkus tožbe in kasneje tudi pritožbe zoper sklep o nepristojnosti, pa je pravilno opravilo na podlagi ZVOP-1 in ZUS-1, saj pritožnica s tožbo zatrjuje varstvo na tej materialni podlagi.1

9. Ob pravilnem zaključku, da gre za „nujno zadevo“, ki jo kot tako določa zakon, je sodišče prve stopnje pri teku roka za vložitev pritožbe v upravnem sporu ustrezno upoštevalo določbo tretjega odstavka 83. člena ZS, ki določa, da v času sodnih počitnic procesni roki tečejo samo v nujnih zadevah, kar je izjema od splošnega pravila (ki ga določa isti odstavek), da procesni roki v času sodnih počitnic ne tečejo. To pa pomeni, da je tudi pravilno štelo, da je rok za vložitev pritožbe v upravnem sporu v konkretnem primeru tekel tudi v času sodnih počitnic in se iztekel 6. 8. 2021, pritožba, vložena 30. 8. 2021, pa je bila zato vložena prepozno.

10. Glede na navedeno in ker druge pritožbene navedbe za odločitev niso bistvene, poleg tega pa niso podani razlogi, na katere mora Vrhovno sodišče paziti po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (76. člen v zvezi s prvim odstavkom 82. člena ZUS-1).

**K II. točki izreka**

11. Prvotožena stranka je odvetniška družba, ki je storitev v obravnavanem primeru opravila zase, zato nima pravice do povračila stroškov po Odvetniški tarifi (v nadaljevanju OT). Če namreč stranke v postopku pred sodiščem ne zastopa odvetnik, temveč za varstvo svojih pravic skrbi sama, in v tem smislu „sama opravlja delo odvetnika“, ne more biti upravičena do „plačila“ za vloge, ki jih je sama sestavila, saj v tem primeru ni materialno prikrajšana za sredstva, ki bi jih morala plačati nekomu za sestavo vloge.

**K III. točki izreka**

12. Odločitev o stroških pritožbenega postopka, ki jih je priglasila druga tožena stranka, pa temelji na prvem odstavku 154. člena in prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1. Odmerjeni so skladno z OT, upoštevaje, da gre za neocenljivo zadevo, in sicer v višini: 625 točk za odgovor na pritožbo (4. točka tar. št. 30 OT) in 2 % materialnih stroškov v višini 12,5 točk (11. člen OT), skupaj 637,5 točk oziroma 382,50 EUR, vse povečano za 22 % DDV v znesku 84,15 EUR, kar skupaj znaša 466,65 EUR. Vrhovno sodišče ni priznalo priglašene nagrade za pregled spisa in pritožbe, saj ne gre za samostojni storitvi, ampak sta del priprave odgovora na pritožbo in kot taki zajeti v priznani nagradi za sestavo odgovora na pritožbo.2 Zakonske zamudne obresti od stroškov postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika, OZ).

1 In ker se pritožnica sama sklicuje na pravno podlago, na podlagi katere je sodišče prve stopnje ugotovilo svojo nepristojnost, je morala biti torej seznanjena tudi z določbami ZVOP-1, ki postopke opredeljujejo kot nujne. 2 V tem smislu Vrhovno sodišče npr. v odločbah II Ips 160/2018 z dne 20. 6. 2019, X Ips 33/2019 z dne 20. 5. 2020, II Ips 57/2019 z dne 5. 6. 2020, X Ips 343/2017 z dne 2. 9. 2020.