Jedro

V primeru, če je sodna poravnava sklenjena pod odložnim pogojem, učinkuje od trenutka sklenitve le v primeru, da se pogoj izpolni, zato je v tem primeru vprašljiva izvršljivost sklenjene sodne poravnave.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče ugovor dolžnice z dne 7. 5. 2013 zoper sklep o izvršbi št. In 32/2013 z dne 14. 6. 2013 kot neutemeljen zavrnilo in sklep o izvršbi v celoti vzdržalo v veljavi.

2. Zoper sklep se pritožuje dolžnica, ki v pritožbi navaja, da predlaga umik sklepa v celoti in da sklep sodišča ne upošteva dejanskega stanja, ki je razviden iz spisa P 38/2012 in določil Zakona o pravdnem postopku. Okrajno sodišče ni opravilo vpogleda v spis in spis pravdnega sodišča in preverilo vsebine pooblastila za zastopanje. Kot je razvidno iz obrazložitve sklepa upnik ni predložil kopije njenega pooblastila iz spisa P 38/2012. Iz kopije njenega pooblastila za zastopanje ni razvidno izrecno dovoljenje za sklepanje kakršnekoli poravnave brez njenega soglasja. Njen mož M. V. je imel namreč le pooblastilo za dogovarjanje o morebitni poravnavi, nikakor ne za sklepanje poravnave brez njenega izrecnega soglasja, kar bi Okrajno sodišče na Vrhniki moralo upoštevati, vendar je očitno spregledalo izrecno omejitev pooblastila za sklepanje poravnave brez njenega izrecnega soglasja. Okrajno sodišče na Vrhniki je v neki drugi zadevi že izdalo sklep, v katerem je morala v določenem roku potrditi dogovorjeno vsebino poravnave. V tej pravdni zadevi bi moralo sodišče zahtevati soglasje k dogovorjeni poravnavi, vendar tega ni storilo in je ni pozvalo, da se v določenem roku izjasni o dogovorjeni poravnavi. Četudi bi bila poravnava veljavna, bi prvi obrok zapadel v plačilo v ponedeljek 17. 12. 2012, zato je enaintrideseti dan po roku plačila 18. januar 2013 in ne 16. januar 2013 in je v sklepu o izvršbi napačen datum, od katerega se obračunajo zamudne obresti.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje je preizkusilo izpodbijani sklep v okviru pritožbenih razlogov in glede tistih kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku - Uradni list RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju – Uradni list RS, št. 51/98 s spremembami, v nadaljevanju ZIZ).

5. Sodišče dovoli izvršbo na podlagi izvršilnega naslova (prvi odstavek 17. člena ZIZ). Izvršilni naslov je med drugim tudi izvršljiva sodna odločba in sodna poravnava, pri čemer je sodna poravnava izvršljiva, če je terjatev iz poravnave zapadla (20. člen ZIZ). Sporazum o sodni poravnavi se vpiše v zapisnik. Sodna poravnava je sklenjena, ko stranki, potem ko prebereta zapisnik o sodni poravnavi, zapisnik podpišeta. Strankam se na njihovo zahtevo izda overjen prepis zapisnika, v katerem je vpisana poravnava (307. člen ZPP).

6. V konkretni zadevi je sodišče prve stopnje dovolilo predlagano izvršbo na podlagi sodne poravnave, sklenjene v pravdnem postopku pri Okrajnem sodišču na Vrhniki opr. št. P 38/2012 dne 7. 11. 2012. Ker sta pravdni stranki ta zapisnik podpisali (očitno potem, ko sta ga prebrali), je bila sodna poravnava sklenjena (drugi odstavek 307. člena ZPP), pri čemer iz zapisnika o sodni poravnavi izhaja, da je za toženo stranko (dolžnico v tem postopku) poravnavo podpisal njen pooblaščenec M. V., ki je sodišču predložil pooblastilo, podpisano s strani dolžnice. Dolžnica ugovarja, da je bila 7. 11. 2012, pred Okrajnim sodiščem na Vrhniki res sklenjena sodna poravnava, ki pa ni izvršljiva, saj jo je v postopku zastopal mož M. V., kateremu je sicer dala pooblastilo za zastopanje na naroku, v katerem pa je zapisano, da mora za eventuelno sklenjeno sodno poravnavo izrecno soglašati stranka sama, kar je pogoj za pravno veljavnost in izvršljivost sklenjene poravnave. Ker je torej pravdno sodišče ni pozvalo za soglasje k sklenjeni poravnavi, kot je zahtevano v pooblastilu, predlagana poravnava po mnenju dolžnice ni veljavna in izvršljiva. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da iz predloženega pooblastila v pravdni zadevi, ki ga je predložil pooblaščenec dolžnice, ob sklepanju sodne poravnave res izhaja, da je dolžnica pooblastila moža M. V. tudi za morebiten dogovor o poravnavi, vendar pod pogojem, da morebitno poravnavo sama potrdi z izjavo, za kar pa jo pravdno sodišče ni pozvalo (iz podatkov v pravdnem spisu takšen poziv ne izhaja), kar pa pomeni, da zahtevan pogoj (vsebovan v pooblastilu, ki je priloga sklenjeni poravnavi) ni izpolnjen. V primeru, če pa je sodna poravnava sklenjena pod odložnim pogojem, namreč učinkuje od trenutka sklenitve le v primeru, da se pogoj izpolni (drugi odstavek 59. člena v zvezi s prvim odstavkom 1054. člena Obligacijskega zakonika (OZ), zato je v tem primeru vprašljiva izvršljivost sklenjene sodne poravnave.

7. Dolžnica v pritožbi utemeljeno opozarja, da izvršilno sodišče ni preverilo pooblastila za zastopanje dolžnice pri sklenitvi sodne poravnave, saj je imel njen mož M. V. omejeno pooblastilo, torej le za dogovarjanje o morebitni poravnavi in ne za sklepanje poravnave brez njenega izrecnega soglasja, kar bi pravdno sodišče moralo upoštevati in jo pozvati, da predloži soglasje k sklenjeni poravnavi, do česar pa se sodišče prve stopnje ni opredelilo, zato je višje sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), tako kot je bilo podrobno obrazloženo že zgoraj. V novem postopku se bo torej moralo sodišče prve stopnje opredeliti ali je izpolnjen zahtevan odložni pogoj, pod katerim začne sklenjena sodna poravnava učinkovati in zatem o zadevi ponovno odločiti.