Jedro

Ob vpisu sklepa o dedovanju po pok. B.D. bi zemljiškoknjižno sodišče moralo po uradni dolžnosti na podlagi četrtega odstavka 47. člena ZZK-1 pri njenem solastninskem deležu izbrisati vknjiženo pravico, ker je šlo za novo solastnico nepremičnine, na podlagi drugega odstavka 38. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ) pa zavezuje ta pravica le prvega lastnika, ne pa tudi njegovih pravnih naslednikov. Zemljiškoknjižno sodišče, ki je ugotovilo, da je pod opr. št. Dn 2 bil že vpisan sklep o dedovanju po pok. B.D., je zato v skladu z določbo 4. odst. 47. člena ZZK-1 po uradni dolžnosti izbrisalo pravico, ki bi jo sicer moralo izbrisati že hkrati, ko je vpisovalo novega lastnika na podlagi sklepa o dedovanju. Ni pa to ovira, da tega vpisa, ki ga je dolžno opraviti po uradni dolžnosti, ne bi opravilo tudi naknadno.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je je bil zavrnjen ugovor nasprotnega udeleženca proti sklepu zemljiškoknjižnega pomočnika opr. št. Dn1 z dne 18.1.2012, ki je dovolil izbris pravice prepovedi odsvojitve in obremenitve v korist J.M., vpisane na podlagi sklepa o dedovanju z dne 5.12.1986 opr. št. D1 pri solastninskem deležu J.D. do 1/8 na nepremičnini parc. št. 1 k.o. Š.

Nasprotni udeleženec v pritožbi proti temu sklepu vztraja pri razlogih, ki jih je navedel že v ugovoru. Meni, da sodišče na te navedbe sploh ni odgovorilo. Prepoved odsvojitve in obremenitve je bila v korist J.M. in S.M. v zemljiški knjigi vpisana pri celotni nepremičnini na podlagi sklepa o dedovanju z dne 5.12.1986, vpis pa je učinkoval vse od leta 1989, torej skoraj 23 let. Sodišče ni dovolj pojasnilo, zakaj je nenadoma prišlo do izbrisa tega vpisa. Prav tako ni dovolj pojasnjeno, zakaj naj bi sklep o dedovanju po pok. B.D. imel večjo veljavo, kot sklep o dedovanju po pok. P.M. (materi J. in S.M.). Nasprotni udeleženec izbrisu nasprotuje in zahteva, da ostane ta pravica vknjižena. Sodišče je očitno zmotno tolmačilo določbo 4. odstavka 47. člena ZZK-1. Pritožnik ni dal soglasja za izbris te pravice, sam pa tudi ni bil stranka kakršnegakoli postopka, v katerem bi se o tej njegovi pravici razpravljalo. Sodišče izbrisa ne more izvršiti na podlagi enostranskega akta. Predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se ugodi njegovemu ugovoru in odloči, da vpis izbrisa ni dovoljen.

Pritožba ni utemeljena.

Ni se mogoče strinjati s pritožbeno navedbo, da v izpodbijanem sklepu sodišče ni odgovorilo na navedbe nasprotnega udeleženca. V 4. točki obrazložitve je pojasnilo, da je bila v zemljiški knjigi vpisana pravica prepovedi odtujitve in obremenitve v korist nasprotnega udeleženca na podlagi sklepa o dedovanju z dne 5.12.1986, opr. št. D1. Iz podatkov zemljiške knjige je razvidno, da so bili ob vpisu te obligacijske pravice solastniki nepremičnine - parcele št. 1341/12 k.o. Š. B.D. do 1/8, L.D. do 1/8 in A.M. do 6/8. Solastninski delež B.D. je na podlagi sklepa o dedovanju Okrajnega sodišča v Kranju opr. št. D2 z dne 14.4.2011 dedovala J.D. Zemljiškoknjižno sodišče je slednjo že vpisalo v zemljiško knjigo kot solastnico. Ob vpisu sklepa o dedovanju po pok. B.D. bi zemljiškoknjižno sodišče moralo po uradni dolžnosti na podlagi četrtega odstavka 47. člena ZZK-1 pri njenem solastninskem deležu izbrisati vknjiženo pravico, ker je šlo za novo solastnico nepremičnine, na podlagi drugega odstavka 38. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ) pa zavezuje ta pravica le prvega lastnika, ne pa tudi njegovih pravnih naslednikov. Zemljiškoknjižno sodišče, ki je ugotovilo, da je pod opr. št. Dn2 bil že vpisan sklep o dedovanju po pok. B.D., je zato v skladu z določbo 4. odst. 47. člena ZZK-1 po uradni dolžnosti izbrisalo pravico, ki bi jo sicer moralo izbrisati že hkrati, ko je vpisovalo novega lastnika na podlagi sklepa o dedovanju. Ni pa to ovira, da tega vpisa, ki ga je dolžno opraviti po uradni dolžnosti, ne bi opravilo tudi naknadno. Sklep o dedovanju po pok. B.D. nima večje veljave, kot ga je imel sklep o dedovanju po pok. P.M., ampak je izbris le posledica tega, da je na podlagi drugega sklepa o dedovanju pri nepremičnini vpisana nova (so)lastnica, ki pa je na podlagi drugega odstavka 38. člena SPZ vknjižena pravica prepovedi odtujitve in obremenitve ne zavezuje več. Iz teh razlogov je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo po 2. točki drugega odstavka 161. člena ZZK-1 zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep.