Jedro

Podlaga za izdajo odločbe o plačilu nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora je pravnomočna odločba inšpekcijskega organa. Upravni organ je vezan na v tej odločbi ugotovljen nedovoljen poseg v prostor in na pravnomočno ugotovljeno ugotovitev inšpekcijskega organa o tem, kdo je inšpekcijski zavezanec, dolžan pa je na podlagi določbe 157. člena ZGO-1 izvesti ugotovitveni postopek in v njem izdati samostojno odločbo. Gre za odločbo, ki investitorju oziroma lastniku nedovoljene gradnje nalaga obveznost plačila nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora, zato mora imeti vse v določbi 213. člena ZUP zahtevane lastnosti. Izrek odločbe mora biti torej določen, kar v tem primeru pomeni, da mora vsebovati, poleg podatkov o zavezancu za plačilo nadomestila, tudi podatke o nedovoljeni gradnji, na katero se plačilo nadomestila nanaša.

Izrek

I. Tožbi se ugodi. Odločba Upravne enote Velenje št. 351-88/2009-1215 z dne 15. 7. 2009, se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Upravna enota Velenje, prvostopenjski organ, je z odločbo št. 351-88/2009-1215 z dne 15. 7. 2009 odločila, da je A.A. zavezanec plačila nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora zaradi nedovoljene gradnje (1. točka izreka); da je dolžan plačati nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora v skupnem znesku 3.273 EUR (2. točka izreka) in določila način plačila (3. točka izreka). Odločitev je utemeljila z ugotovitvijo, da iz odločbe gradbenega inšpektorja št. 06122-2976/2008-1208 z dne 29. 3. 2009 izhaja, da je A.A. na zemljišču s parc. št. 2428/16 in 2427/4 k.o. … izvedel nedovoljeno gradnjo, zato je na podlagi prvega odstavka 157. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1) dolžan plačati nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora. Dne 12. 5. 2005 je upravni organ razpisal ustno obravnavo, ki se je zavezanec za plačilo ni udeležil, niti odsotnosti ni opravičil. Ker iz odločbe gradbene inšpekcije ne izhaja površina poslovnega prostora, ki mu je bila spremenjena namembnost, je bil s strani pristojnega inšpektorata opravljen dodatni ogled, v katerem je bila ugotovljena površina poslovnega prostora, 42,95 m2. Prvostopenjski organ je nadomestilo izračunal na podlagi določb ZGO-1 ter Uredbe Vlade Republike Slovenije o kriterijih za izračunavanje višine nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora in o načinu njegovega plačila (v nadaljevanju Uredba). Izračun stopnje degradacije in uzurpacije znaša 870,6 točk x 3,76 EUR, skupaj 3.273,4 EUR.

2. Drugostopenjski organ je z odločbo št. 35113-25/2012-MOP/8-00641114 z dne 13. 1. 2015 odpravil 2. točko prvostopenjskega akta in jo nadomestil z novim zneskom plačila nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora 3.061,28 EUR.

3. Tožeča stranka v tožbi odločitvi obeh upravnih organov oporeka in navaja, da temeljita na odločbi gradbenega inšpektorja z dne 29. 3. 2009, za katero tožeča stranka meni, da ni postala dokončna in pravnomočna. Tožena stranka je namreč o pritožbi zoper v tem sporu izpodbijano odločbo odločala 5 let in pol, v tem času pa je prišlo do spremembe v organizaciji tožene stranke, tako, da je imela tožeča stranka težave pri pridobitvi listin, s katerimi bi ugotavljala pravilnost in zakonitost odločitve. Prepričana je, da je zoper odločbo gradbenega inšpektorja vložila pritožbo. Obe odločbi tožeča stranka izpodbija tudi zato, ker iz odločb ne izhaja na katero nepremičnino se nadomestilo nanaša, oziroma za katero nedovoljeno gradnjo je tožnik zavezanec za plačilo nadomestila. Sodišču predlaga, da izpodbijani odločbi odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponovno odločanje. Predlaga tudi povrnitev stroškov postopka.

4. Tožena stranka je sodišču poslala listine upravne zadeve. Odgovora na tožbo ni poslala.

K I. točki izreka:

5. Tožba je utemeljena.

6. Investitor oziroma lastnik nedovoljene gradnje, če tega ni mogoče ugotoviti, pa lastnik zemljišča, na katerem je takšna gradnja oziroma objekt, je dolžan plačati nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora (prvi odstavek 157. člena ZGO-1). Vrsta in stopnja degradacije in uzurpacije prostora se ugotavljata glede na vrsto in obseg nedovoljene gradnje, posledice takšne gradnje oziroma objekta na možnosti s prostorskimi akti opredeljene namenske rabe prostora in glede na območje, na katerem je bila izvedena ali se izvaja takšna gradnja oziroma stoji takšen objekt (drugi odstavek 157. člena ZGO-1). Kriterije za izračunavanje višine nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora in način njegovega plačila z uredbo določi Vlada Republike Slovenije (tretji odstavek 157. člena ZGO-1).

7. Inšpekcijski zavezanec plača nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora na podlagi odločbe, ki jo izda pristojni upravni organ za gradbene zadeve po uradni dolžnosti, kadar v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja ali spremembe gradbenega dovoljenja ugotovi, da se ta nanaša na določeno vrsto nedovoljene gradnje ali, ko mu pristojni gradbeni inšpektor pošlje odločbo, ki jo je izdal na podlagi določb od 152. do vključno 155. člena tega zakona (peti odstavek 157. člena ZGO-1).

8. Sporna obveznost plačila nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora temelji na odločbi Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območna enota Celje, št. 06122-2976/2008-1208 z dne 29. 3. 2009, s katero je bilo ugotovljeno, da je inšpekcijski zavezanec, A.A., investitor nedovoljene gradnje, ki mu je bila naložena odstranitev nedovoljene gradnje in vzpostavitev zemljišča v prejšnje stanje. Obveznost plačila nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora v skladu s prvim odstavkom 157. člena ZGO-1 torej nastane z izdajo odločbe gradbenega inšpektorja o inšpekcijskem ukrepu v skladu z določili 152. do 155. člena ZGO-1, organ, ki odloča o nadomestilu, pa je vezan na pravnomočno ugotovljen nedovoljen poseg v prostor, naveden v izreku inšpekcijskega ukrepa in pri odmeri višine nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora na obseg ugotovljenega nedovoljenega posega v prostor (X Ips 5/2006).

9. V obravnavani zadevi je listinam upravnega spisa priložena odločba Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območna enota Celje, št. 06122-2976/2008-1208 z dne 29. 3. 2009, vendar niti iz nje, ne iz drugih listin sodišču priloženega upravnega spisa ne izhaja, da je postala dokončna oziroma pravnomočna, zato sodišče pritrjuje tožbenemu ugovoru, da je bila izpodbijana odločba izdana v nasprotju z določbami petega odstavka 157. člena ZGO-1. 10. V nadaljevanju pa sodišče opozarja, da je ne glede na to, da je podlaga za izdajo odločbe o plačilu nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora pravnomočna odločba inšpekcijskega organa, torej je upravni organ vezan na, v tej odločbi ugotovljen nedovoljen poseg v prostor in na pravnomočno ugotovljeno ugotovitev inšpekcijskega organa o tem, kdo je inšpekcijski zavezanec, dolžan na podlagi določbe 157. člena ZGO-1 izvesti ugotovitveni postopek in v njem izdati samostojno odločbo. Gre za odločbo, ki investitorju oziroma lastniku nedovoljene gradnje nalaga obveznost plačila nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora, zato mora imeti vse, v določbi 213. člena Zakona o splošnem upravnem postopku zahtevane lastnosti. Izrek odločbe mora biti torej določen, kar v tem primeru pomeni, da mora vsebovati poleg podatkov o zavezancu za plačilo nadomestila, tudi podatke o nedovoljeni gradnji, na katero se plačilo nadomestila nanaša. 11. Ker iz izpodbijane odločbe, tako prvostopenjskega, kot drugostopenjskega organa ne izhaja, ali je postala odločba Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območna enota Celje, št. 06122-2976/2008-1208 z dne 29. 3. 2009 pravnomočna, niti tega podatka ni bilo mogoče preveriti na podlagi listin upravnega spisa, ter zato, ker izreka izpodbijanih odločb ne vsebujeta podatka, na katero nedovoljeno gradnjo se nanaša obveznost plačila nadomestila, je sodišče na podlagi določbe 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) izpodbijano odločbo odpravilo in zadevo vrnilo prvostopenjskemu organu v ponoven postopek. V tem postopku bo moral upravni organ skladno z določbo četrtega odstavka 64. člena ZUS-1 in v roku določenem v tem odstavku o zadevi ponovno odločati in izdati nov upravni akt. II. točki izreka:

12. Ker je sodišče tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijani upravni akt, je tožnik v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1, glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve, upravičen do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku, v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Ker je bila zadeva rešena na seji, tožnika pa je v postopku zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, se mu priznajo stroški v višini 285 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika). V skladu z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča se navedeni znesek, ker je tožečo zastopal odvetnik davčni zavezanec, poviša še za 22% DDV. Zakonske zamudne obresti od stroškov sodnega postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika; OZ).