Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Izražanja dvoma v korektno vodenje postopka in enakopravno obravnavanje obeh pravdnih strank ter očitkov sodišču na ta račun ni mogoče subsumirati pod pravni standard „drugi tehtni razlogi“ iz 67. člena ZPP.
Predlog se zavrne.
1. Tožeča stranka je vložila tožbo pri Okrožnem sodišču v Ljubljani kot stvarno in krajevno pristojnem sodišču. Ker tožbeni zahtevek temelji na zatrjevanih nepravilnostih v delu tega sodišča, je Vrhovno sodišče s sklepom I R 168/2010 z dne 16. 12. 2010 odločilo, da v zadevi odloči Okrožno sodišče v Kranju.
2. Tožnik je naknadno v vlogi, v kateri je zahteval tudi izločitev določenih sodnikov, predlagal prenos pristojnosti na drugo sodišče. Meni, da sodišče vodi postopke v korist tožene stranke, medtem ko se njegove pravice kratijo. Ker sodniki postopajo nestrokovno, ne more pričakovati pravične obravnave pred tem sodiščem.
3. Predlog ni utemeljen.
4. Po 67. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) lahko vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek ali če so za to drugi tehtni razlogi. Predlagatelj s predlogom za delegacijo pristojnosti ne zasleduje primarnega namena, kateremu je ta institut namenjen (lažje oziroma smotrnejše postopanje v zadevi), temveč očitno meni, da so podani drugi tehtni razlogi za to. Pri tem izraža zgolj dvom v korektno vodenje postopka in enakopravno obravnavanje obeh pravdnih strank. Temu pa institut delegacije pristojnosti ni namenjen in tudi ni sredstvo za odpravo morebitnih nepravilnosti pri delu sodišča. Za odpravo takih nepravilnosti imajo stranke na razpolago redna (in kadar so izpolnjeni pogoji tudi izredna) pravna sredstva. Tovrstnih očitkov torej ni mogoče subsumirati pod pravni standard „drugi tehtni razlogi“ iz 67. člena ZPP.
5. Vrhovno sodišče je zato predlog tožeče stranke zavrnilo.