12. 1. 2005

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki jo zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata dne 23. decembra 2004 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. II Ips 383/2002 z dne 27. 2. 2003 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Kopru št. I Cp 671/2001 z dne 27. 11. 2001 in s sodbo Okrajnega sodišča v Sežani št. P 121/93 z dne 5. 7. 1999 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.V pravdnem postopku je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je pritožnica (v pravdi tožnica) zahtevala priznanje lastninske pravice na parcelah št. 2345, 2346 in 2348 k. o. V. (imenovanih "Dolga meja") ter izstavitev zemljiškoknjižne listine za navedene parcele. Zoper prvostopenjsko sodbo je pritožnica vložila pritožbo. Višje sodišče je njeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Pritožnica je nato vložila tudi revizijo, ki jo je Vrhovno sodišče zavrnilo. Odločitev sodišč temelji na ugotovitvi, da pred sklenitvijo prodajne pogodbe za sporne parcele ni bil izveden postopek ponudbe teh parcel predkupnim upravičencem v skladu s 25. členom tedaj veljavnega Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 1/79 in nasl. - v nadaljevanju ZKZ) in da zaradi te pomanjkljivosti ne bi bila mogoča overitev pogodbe o prodaji in načeloma tudi ne zemljiškoknjižni prenos spornih parcel[1]. Vrhovno sodišče je sicer ugotovilo, da bi bil zemljiškoknjižni prenos mogoč tudi po preteku roka iz drugega odstavka 28. člena ZKZ[2], vendar pritožnica niti ni skušala dokazati, da je ta rok že potekel.

2.Pritožnica v ustavni pritožbi izraža nestrinjanje z navedeno odločitvijo sodišča. Meni, da ji je sodišče odreklo pravico do sodnega varstva iz 23. člena Ustave, saj zaradi neizvedenega postopka ponudbe po 25. členu ZKZ "o zadevi ni hotelo odločati". Pritožnica se ne strinja s stališčem sodišča, po katerem je sporna prodajna pogodba obligacijskopravno sicer veljavno sklenjena, vendar to ne zadošča za ugoditev pritožničinemu zahtevku za izstavitev zemljiškoknjižne listine. Vrhovnemu sodišču očita dvoličnost in samovoljnost pri odločanju. Pri tem opozarja na pravdno zadevo št. P 201/95, v kateri je bilo na podlagi tožbe predkupnega upravičenca odločeno, da se prodajna pogodba za sporne parcele razveljavi, pri čemer je sodišče tožencu naložilo, da sporne parcele ponudi v prednostni nakup tožniku, in sicer pod enakimi pogoji, pod katerimi jih je toženec hotel prodati pritožnici. Po mnenju pritožnice je očitno, da sodišče favorizira novega kupca in pri tem ne daje enakih možnosti pritožnici in drugim osebam, ki bi bile lahko zainteresirane za nakup, če bi bila dana ponudba v skladu s 25. členom ZKZ.

Izpodbijana odločitev sodišča je po mnenju pritožnice samovoljna oziroma arbitrarna.

B.

3.Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v sodnem postopku, in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri uporabi materialnega prava in se tudi ne spušča v pravilnost dokazne ocene sodišča. V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče izpodbijano sodno odločbo preizkusi le glede vprašanja, ali so z njo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine.

4.Očitek pritožnice, da je izpodbijana odločitev sodišča samovoljna oziroma arbitrarna, smiselno pomeni zatrjevanje kršitve pravice do enakega varstva pravic (22. člen Ustave).

5.Vendar je ta njen očitek neutemeljen. Oceno arbitrarnosti odločitve lahko Ustavno sodišče izreče le v primeru, ko sodišče odločitve sploh ne utemelji s pravnimi argumenti, zaradi česar je utemeljen sklep stranke, da sodišče ni odločalo na podlagi zakona, pač pa na podlagi kriterijev, ki pri sojenju ne bi smeli priti v poštev. Tega pa izpodbijanim sodbam ni mogoče očitati. Sodišča so pri odločanju uporabila kogentne določbe ZKZ, ki so v času sklenitve sporne prodajne pogodbe veljale za pravni promet s kmetijskimi zemljišči. V izpodbijanih sodbah so navedla razumne in logične pravne razloge za svojo odločitev. Dejstvo, da se pritožnica ne strinja s stališči sodišč in da materialno pravo razume drugače, pa ne zadošča za sklep o kršitvi pravice iz 22. člena Ustave.

6.Pritožnica zatrjuje, da ji je sodišče odreklo pravico do sodnega varstva (prvi odstavek 23. člena Ustave), saj zaradi neizvedenega postopka ponudbe po 25. členu ZKZ "o zadevi ni hotelo odločati". Vendar je tudi ta očitek neutemeljen.

Pravica do sodnega varstva je ustavno procesno jamstvo, ki zagotavlja pravico do meritorne odločitve, do takšne odločitve pa je v obravnavni zadevi prišlo. Sodišče je o pritožničinem tožbenem zahtevku meritorno odločilo in navedlo pravno odločilne razloge za svojo odločitev. Dejstvo, da pritožnica z odločitvijo sodišča ne soglaša, pa ne zadošča za ugotovitev, da ji je bila kršena pravica iz prvega odstavka 23. člena Ustave.

6.Ker očitno ne gre za kršitve pravic iz 22. in 23. člena Ustave, kot jih zatrjuje pritožnica, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger

Opombi:

[1]V 27. členu ZKZ je bilo določeno: "Overitev pogodbe o prodaji in zemljiškoknjižni prenos kmetijskega zemljišča, na katerem je lastninska pravica, je mogoč samo na podlagi potrdila pristojnega krajevnega urada oziroma, kjer krajevnega urada ni, občinskega upravnega organa, pristojnega za premoženjskopravne zadeve, da so bile upoštevane določbe 25. člena tega zakona. Zemljiškoknjižni prenos kmetijskega zemljišča, na katerem je lastninska pravica, je mogoč tudi po preteku roka iz drugega odstavka 28. člena tega zakona.

[2]Na podlagi prvega odstavka 28. člena ZKZ je bila predkupnemu upravičencu, ki je bil prikrajšan za prednostno pravico nakupa, dana možnost, da je s tožbo zahteval, da se pogodba o prodaji razveljavi in da mu lastnik proda kmetijsko zemljišče ob enakih pogojih, po katerih je bilo prodano drugemu. To tožbo je lahko upravičenec vložil v tridesetih dneh od dneva, ko je izvedel za prodajo oziroma za vpis, najpozneje pa v enem letu od dneva overitve pogodbe o prodaji zemljišča oziroma vpisa v zemljiško knjigo (drugi odstavek 28. člena ZKZ).