Jedro

Po določilu 2. odst. 124. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) ima stranka, kadar meni, da je sodnik nepravilno povzel vsebino izjave, ki je bila dana na naroku, pravico ugovarjati zoper zapisnik.

Izrek

Pritožba tožeče stranke se zavrne in potrdi v izpodbijanem delu sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo in sklepom je sodišče prve stopnje odločilo: 1. da se zaradi delnega umika tožbe, glede pogodbenih obresti za presežek nad višino zakonitih zamudnih obresti in za zakonite zamudne obresti od 27.02.2001 do 26.10.2002 sklep o izvršbi v 1. tč. izreka razveljavi in v tem delu postopek ustavi; 2. da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v K., opr. št. Ig z dne 14.11.2003 ostane deloma v veljavi v 1. tč. izreka za glavnico v znesku 6.574,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 09.06.2003 dalje do plačila in v 3. tč izreka za izvršilne stroške v znesku 14.000,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 14.11.2003 dalje, v preostalem delu, za glavnico v znesku 75.690,00 SIT in za zakonite zamudne obresti od 27.10.2002 dalje do plačila pa je tožbeni zahtevek zavrnilo; pod tč. 3. pa je odločilo, da vsaka stranka nosi svoje nadaljnje pravdne stroške.

Zoper to sodbo se glede njenega zavrnilnega dela pritožuje tožeča stranka po svojem pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga spremembo izpodbijane sodbe tako, da se ugodi celotnemu tožbenemu zahtevku in prizna tožeči stranki vse stroške postopka. Opozarja, da tožena stranka zahtevka za plačilo 82.264,00 SIT glavnice sploh ni izpodbijala. Na naroku dne 21.09.2006 je dolg celo v celoti pripoznala, čeprav je sodišče v zapisnik formuliralo le izjavo, da dolga ne more plačati zaradi težke finančne situacije. Zato je sodišče neutemeljeno zavrnilo ta del zahtevka. Napačno pa je sodišče odločilo tudi glede stroškov postopka, saj je tožeča stranka v postopku uspela in bi ji morala tožena stranka povrniti stroške.

Pritožba tožeče stranke ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v predmetnem sporu, ki je spor majhne vrednosti, na ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa tudi ni zagrešilo nobenih absolutno bistvenih kršitev v postopku. Predvsem ne držijo pritožbene trditve o tem, da je tožena stranka na naroku dne 21.09.2006 dolg v celoti pripoznala. Taka pritožbena trditev iz zapisnika ne izhaja. V zapisniku povzete izjave tožene stranke da "tožena stranka vztraja pri ugovoru" (list. št. 33 spisa) pač ni mogoče tako interepretirati. V ugovoru zoper sklep o izvršbi pa je namreč tožena stranka dokazno podprto trdila, da upniku ne dolguje takega zneska, kot ga ta uveljavlja, pač pa absolutno manj, zaradi česar je bil tudi sklep o izvršbi razveljavljen za glavnico v višini 82.264,00 SIT in uveljavljene pogodbene obresti, kar vse je bilo predmet te pravde. Upoštevajoč take navedbe je torej sodišče prve stopnje pravilno ravnalo, ko je na podlagi s strani tožene stranke predloženih dokazov ugotavljalo, koliko dejansko sploh znaša dolg tožene stranke. Pritožba pa tudi ne more biti uspešna s trditvijo, da je bila v zapisnik napačno formulirana izjava tožene stranke. Po določilu 2. odst. 124. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) ima stranka, kadar meni, da je sodnik nepravilno povzel vsebino izjave, ki je bila dana na naroku, pravico ugovarjati zoper zapisnik. Iz zapisnika ne izhaja, da bi pooblaščenec tožeče stranke kakorkoli ugovarjal zapisu izjave tožene stranke. Nasprotno, zapisnik z vsebino, kot je v njem navedena je podpisal. To pa nenazadnje tudi pomeni, da je soglašal z navedbami v njem. Zato teh pritožbenih navedb pritožbeno sodišče pač ne more upoštevati.

Glede na to, da se je v tej zadevi vodil spor glede plačila glavnice 82.264,00 SIT s pp, tožeča stranka pa je s svojim zahtevkom uspela le v višini glavnice 6.574,00 SIT, so nerazumljiva zlasti pa nesprejemljiva pritožbena izvajanja, da je tožeča stranka v postopku uspela in da bi ji morala tožena stranka povrniti stroške postopka. Zato tudi v tem delu pritožba ne more biti uspešna.

Iz vseh navedenih razlogov je pritožbeno sodišče pritožbo tožeče stranke zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. čl. ZPP).