Jedro

Nedenarnih prispevkov zakoncev ni mogoče primerjati obračunsko s primerjavo cene posameznih opravil, kakršne bi veljale za najeto pomoč. Oceniti je treba odnos vsake od strank do vsega, kar v družinski skupnosti predstavlja podlago tudi za premoženjsko skupnost in za pridobivanje novega premoženja. Pri tem je delitev opravil nujna. Tudi tisti zakonec, ki sploh ne opravlja pridobitnega dela, pa skrbi za otroke in gospodinjstvo ter s tem omogoči drugemu zakoncu neovirano opravljanje pridobitnega poklica, pridobi delež na skupnem premoženju. Dohodki so namreč samo eden od elementov, ki se upoštevajo pri ugotavljanju deležev na skupnem premoženju.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožeča stranka sama krije svoje stroške revizijskega odgovora.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razsodilo, da so hiša v Trbovljah, ki stoji na parc. št. 259/9 k.o..., oprema, osebni avtomobil in drugi predmeti skupno premoženje pravdnih strank in da je tožničin delež 3/10, toženčev pa 7/10. Sodišče druge stopnje je delno ugodilo tožničini pritožbi in spremenilo sodbo prve stopnje, tako da je določilo deleža pravdnih strank 43/100 za tožnico in 57/100 za toženca. Toženčevo pritožbo je zavrnilo.

Vrhovno sodišče je ugodilo toženčevi reviziji in razveljavilo sodbo druge stopnje.

Pritožbeno sodišče je znova odločalo o pritožbah obeh pravdnih strank. Zavrnilo je toženčevo pritožbo in delno ugodilo tožničini pritožbi ter določilo solastninske deleže pravdnih strank na skupnem premoženju, tako da je delež tožnice 35/100 in delež toženca 65/100. Upoštevalo je bistveno večje dohodke toženca, potrdilo pa je prvostopenjsko ugotovitev, da je siceršnji prispevek strank pri pridobivanju skupnega premoženja enak. Krediti, ki jih je najel toženec za gradnjo hiše, niso vplivali na njegov delež.

Tožena stranka vlaga revizijo proti tej sodbi. Uveljavlja vse revizijske razloge iz 370. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Navaja, da je z izpodbijano sodbo prekršen 359. člen ZPP, ker se je pritožila samo tožena stranka, odločitev pritožbenega sodišča pa je njej v škodo. Nasprotuje stališču, da krediti koristijo obema zakoncema, ne pa samo tistemu, ki jih je najel. Meni, da so njegovi bistveno višji dohodki premalo upoštevani. Navaja, da o višini deleža sodba nima nobenih razlogov. Vztraja pri stališču, da so tudi nedenarni prispevki merljivi in se morajo oceniti. Meni, da je vsak prispevek finančno izmerljiv. Predlaga, da revizijsko sodišče razveljavi obe sodbi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Tožeča stranka v odgovoru na revizijo zavrača revizijske navedbe in predlaga, da revizijsko sodišče revizijo zavrne.

Revizija je bila vročena tudi Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki pa se o njej ni izjavilo (375. člen ZPP).

Revizija ni utemeljena.

Zoper sodbo prve stopnje sta se pritožili obe pravdni stranki.

Sodišče druge stopnje je deloma ugodilo pritožbi tožeče stranke in v celoti zavrnilo pritožbo tožene stranke. S tem ni prekršilo prepovedi reformatio in peius, določeno v 359. členu ZPP, ki obravnava procesni položaj, ko pritožbeno sodišče odloča o pritožbi samo ene stranke. V tej zadevi sta se pritožili obe stranki. Pritožbeno sodišče je odločalo o obeh pritožbah. S tem, ko je delno ugodilo eni pritožbi in zavrnilo drugo, ni prekršilo 359. člena ZPP. Navedbe, s katerimi tožena stranka uveljavlja to kršitev postopka, so napačne in se ne skladajo z dejstvi, ki izhajajo iz spisa.

Krediti, najeti za gradnjo hiše, so obveznosti v zvezi s skupnim premoženjem. Te obveznosti bremenijo zakonca nerazdelno (56. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih - ZZZDR). Dejstvo, da je kredite najel toženec, dokazuje, da se je v polni meri angažiral pri gradnji hiše. V tem obsegu je to okoliščina, ki jo je treba upoštevati kot prispevek k pridobivanju skupnega premoženja (59. člen ZZZDR). Toženčevo polno angažiranje pri gradnji hiše pa je bilo upoštevano. Zneski kreditov obračunsko niso pomembni za ugotavljanje deleža. Zatrjevano dejstvo, da so bili krediti zaradi inflacije razvrednoteni, ne more koristiti samo eni stranki. Koristi in bremena od kreditov pomenijo ugodnosti in bremena za oba zakonca (56. člen ZZZDR).

Pritožbeno sodišče je svojo odločitev o višini deležev obeh strank izčrpno obrazložilo. Navedlo je, kolikšen vpliv imajo toženčevi bistveno višji dohodki, pojasnilo pa je tudi, kako vrednoti različna prispevka pravdnih strank: tožničino vodenje gospodinjstva, skrb za otroke, opravljanje službe in tudi delno sodelovanje pri gradnji na eni strani ter toženčevo polno angažiranje pri poklicnem delu in pri gradnji hiše na drugi strani. Materialnopravno pravilno je oba prispevka izenačilo na podlagi meril iz 59. člena ZZZDR, pri tem je izvzelo toženčeve dohodke in pravilno upoštevalo, da toliko prekašajo tožničine, da to vpliva tudi na višino deleža na skupnem premoženju. Pravno pravilno (59. člen ZZZDR) je tudi stališče, da ni mogoče nedenarnih prispevkov zakoncev primerjati obračunsko s primerjavo cene posameznih opravil, kakršne bi veljale za najeto pomoč. Oceniti je treba odnos vsake od strank do vsega, kar v družinski skupnosti predstavlja podlago tudi za premoženjsko skupnost in za pridobivanje novega premoženja. Pri tem je delitev opravil nujna. Tudi tisti zakonec, ki sploh ne opravlja pridobitnega dela, pa skrbi za otroke in gospodinjstvo ter s tem omogoči drugemu zakoncu neovirano opravljanje pridobitnega poklica, pridobi delež na skupnem premoženju. Dohodki so namreč samo eden od elementov, ki se upoštevajo pri ugotavljanju deležev na skupnem premoženju (59. člen ZZZDR). Tožnica pa je poleg vseh nujnih domačih opravil pri treh otrocih še redno hodila v službo in torej tudi s tem prispevala k pridobivanju dohodkov. Kolikor je zaslužila ona, toliko manj je prispeval toženec in toliko več je ostalo za financiranje gradnje. Ocena vseh prispevkov, denarnih in nedenarnih, ne predstavlja prostega preudarka po 216. členu ZPP. Gre za celovito oceno dokazov po 8. členu in 18. poglavju ZPP in za vrednotenje ugotovljenih dejstev po merilih, ki jih določa 59. člen ZZZDR. Tožena stranka se zato neutemeljeno zavzema za povsem obračunski pristop pri ugotavljanju deležev na skupnem premoženju. Nekateri prispevki, kot so pomoč zakoncu, varstvo in vzgoja otrok, opravljanje domačih del in podobno (drugi odstavek 59. člena ZZZDR), imajo lahko bistveno večji pomen za delež na skupnem premoženju, kot pa bi znašala vrednost najetega dela kot nadomestilo za neposredno osebno delovanje vsakega od zakoncev. Glede na to določitev toženčevega deleža v obsegu 65/100 tožencu ni v škodo.

Uveljavljani revizijski razlogi niso podani, prav tako ne razlogi, na katere pazi revizijsko sodišče po uradni dolžnosti (378. člen ZPP). Zato je revizijsko sodišče zavrnilo revizijo tožene stranke kot neutemeljeno.

Izrek o stroških revizijskega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena in prvem odstavku 155. člena ZPP. Revizijski odgovor ponavlja razloge iz prejšnjih vlog in sodb v tem postopku. Zato za odločitev ni bil potreben in mora stroške zanj kriti tožeča stranka sama.