Jedro

Stranka ne more trpeti škodljivih posledic zaradi pomote ali tehnične napake, ki se je primerila sodišču pri odpravi sodne pošiljke.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se potrdita sodba ter sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da mora toženka plačati tožniku 35.530,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 12.5.2009 dalje in mu povrniti 1.551,88 EUR pravdnih stroškov z obrestmi za primer zamude s plačilom. Z izpodbijanim sklepom pa je naknadno razveljavilo potrdilo, da je navedena sodba 13.12.2012 postala pravnomočna in izvršljiva.

2. Toženka se v pritožbi zoper sodbo sklicuje na vse zakonske pritožbene razloge. Predlaga njeno razveljavitev in vrnitev zadeve v novo sojenje ali ustrezno spremembo sodbe in zavrnitev tožbenega zahtevka. Sodišču prve stopnje očita, da je očitno favoriziralo tožnika, čeprav so se njegovi očitki na račun toženke izkazali za neresnične. Tako je sodišče ugotovilo, da so bili splošni pogoji prodaje ustrezni, tehnične lastnosti, opredeljene v splošnih pogojih, pa skladne z dejanskimi, kar je potrdil tudi izvedenec. Resnični razlog za nesklenitev pogodbe o prodaji je na tožnikovi strani in je finančne narave, kar dokazuje dopis potencialnih kupcev z dne 22.10.2008. Tožniku ogled stanovanja nikoli ni bil onemogočen, sicer pa je ogled s pregledom stanja in ugotovitvijo morebitnih napak ali pomanjkljivosti obvezen šele po sklenitvi pogodbe. Tehnični pregled in izdano uporabno dovoljenje dokazujeta, da je bil objekt zgrajen v skladu s projektom in gradbenim dovoljenjem, stanovanja pa brez napak, ki bi znatno ovirala normalno oziroma običajno rabo. V obravnavanem primeru do sklenitve pogodbe še ni prišlo in zato tudi ne do primopredaje. Žaluzije bi bilo mogoče zamenjati, pa tožnik tega ni zahteval. V resnici je šlo le za manjšo estetsko spremembo v korist večji svetlobi. Toženka je tožniku ponudila več nadomestnih parkirnih mest v bližini rezerviranega, pa se tožnik na njeno ponudbo ni odzval, čeprav so bila ponujena parkirna mesta glede lege povsem ustrezna. Toženka ni mogla vedeti, da bo rezervirano parkirano mesto po izgradnji nekoliko utesnjeno. Sploh pa so manjša odstopanja dopustna in ne morejo biti razlog za odstop od pogodbe. Ne gre za napake, ki bi znatno ovirale normalno uporabo. Bistvene lastnosti nepremičnine tudi ne odstopajo od pogodbeno dogovorjenih. Obrazložitev stroškovne odločitve je napačna, protislovna in v nasprotju z izrekom sodbe.

3. Tožnik v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev in pritrjuje razlogom izpodbijane sodbe.

4. V pritožbi zoper sklep se tožnik sklicuje na zmotno uporabo materialnega prava. Poudarja, da je bil toženkin pooblaščenec na dan, ko je vložil predlog za razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti, že seznanjen s sodbo, torej ni res, da sodbe ni prejel. Toženka bi kvečjemu lahko predlagala obnovo postopka. Zgolj podrejeno tožnik poudarja, da iz primerjave teže vseh treh spornih pošiljk ni mogoče z gotovostjo sklepati, kakšna je bila vsebina pošiljke, ki je bila poslana toženkinemu pooblaščencu. Povsem mogoče je, da v kuverti sploh ni bilo nobenega pisanja, na takšno napako pa bi moral pooblaščenec opozoriti takoj ob vročitvi.

5. Toženka v odgovoru na tožnikovo pritožbo obrazloženo nasprotuje pritožbenim trditvam in predlaga potrditev izpodbijanega sklepa.

6. Pritožbi nista utemeljeni.

O pritožbi zoper sklep:

7. Sodišče prve stopnje se je s poizvedbami v vložišču dovolj zanesljivo prepričalo o tem, da je bil izvod sodbe, namenjen toženkinemu pooblaščencu, očitno pomotoma priložen sklepu o izvedenini, ki je bil istega dne poslan izvedencu. Izpodbijana sodba torej ni mogla postati pravnomočna in izvršljiva 13.12.2012, ko naj bi iztekel pritožbeni rok. Ta je za toženko v resnici začel teči šele potem, ko je njen pooblaščenec 23.1. 2013 ob pregledu spisa na lastno zahtevo pridobil kopijo sodbe. Tožnikovo sklicevanje na odločbo Ustavnega sodišča Up-554/10 z dne 15.12.2010 za ta primer ni uporabno. Res se šteje, da je vročitev opravljena tedaj, ko stranka sodno pisanje dejansko prejme. Ker je zoper izpodbijano sodbo dovoljena pritožba, pa je očitno, da ob vročitvi sodbe še ni mogla nastopiti tudi njena pravnomočnost. Drugačno tožnikovo pritožbeno stališče je materialnopravno zgrešeno. Pritožbena teza, da je bila toženki morebiti vročena prazna sodna pošiljka, torej zgolj ovojnica brez sodbe, pa ostaja na ravni ugibanja. Odveč je zato tudi pritožbeno sklicevanje na domnevno premajhno skrbnost toženkinega pooblaščenca pri prevzemu sodne pošiljke. Nobenega dvoma ni, da stranka ne more trpeti škodljivih posledic zaradi pomote ali tehnične napake, ki se je primerila sodišču pri odpravi sodne pošiljke.

8. Ker niti zatrjevani niti uradoma upoštevni pritožbeni razlogi niso podani, je sodišče druge stopnje tožnikovo pritožbo na podlagi 2. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep.

O pritožbi zoper sodbo:

9. Sodišče prve stopnje je pravilno in celovito ugotovilo dejansko stanje, na katerega je oprlo svojo odločitev, to pa je tudi pravilno materialnopravno utemeljilo. Pri odločanju ni zagrešilo nobene uradoma upoštevne procesne kršitve, drugih kršitev te vrste pa toženka v zvezi z odločitvijo o glavni stvari opredeljeno ne uveljavlja.

10. Vse ugovore, ki jih toženka ponavlja v pritožbi, je obširno in prepričljivo zavrnilo že sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi. Za ugotovitev, da je tožnik v resnici upravičeno odstopil od sklenitve kupoprodajne pogodbe s toženko, je navedlo tehtne in razumne razloge, ki jih pritožbeni pomisleki ne morejo omajati. Spornega dopisa potencialnih kupcev toženki, ki ga omenja pritožba, tožnik sploh ni podpisal. Nikakršne podlage torej ni za domnevo, da naj bi bil resnični razlog za tožnikov odstop pomanjkanje finančnih sredstev. Nadalje je bilo v dokaznem postopku na prvi stopnji ugotovljeno, da nepremičnina ni imela dogovorjenih lastnosti. Ker se je izkazalo, da ima sporno stanovanje stvarne napake, ki znatno ovirajo normalno uporabo nepremičnine, in po svojih lastnostih bistveno odstopa od tistih, določenih v predpogodbi, ne more biti pomembno, kdaj je bila toženka tožniku dolžna omogočiti ogled. Če je to storila že pred podpisom pogodbe, ugotovljenih napak in pomanjkljivosti pa ni odpravila, njihovih posledic ne more prevaliti na tožnika kot kupca. Tudi dejstvo, da drugih kupcev stanovanj napake ne motijo, je brez pomena za razmerje med pravdnima strankama. Sodišče je ugotovilo, da ponujeno nadomestno parkirno mesto ni bilo ustrezno glede na prvotni dogovor, zato je tožnik ponudbo upravičeno zavrnil. Tudi za zamenjavo žaluzij z rolojem bi morala toženka pridobiti tožnikovo soglasje, in sicer zaradi razlike v funkcionalnosti, kvaliteti ter estetskem videzu. Toženka se odgovornosti na to napako ne more razbremeniti s sklicevanjem na projektanta. Sodišče prve stopnje se je s sodelovanjem izvedenca zanesljivo prepričalo, da v obravnavanem primeru ne gre le za manjša odstopanja oziroma neznatne napake, ki jih mora kupec tolerirati. Odgovornost za to, da ni prišlo do sklenitve prodajne pogodbe, je zato pravilno pripisalo toženki.

11. Pravilna je tudi odločitev o stroških postopka. Glede na doseženi uspeh toženka v skladu s prvim odstavkom 154. člena ZPP tožniku dolguje povračilo vseh potrebnih pravdnih stroškov. Razlogi za takšno odločitev so vsebovani v 23. točki obrazložitve sodbe, ki je povsem jasna in neprotislovna. Dejstvo, da tej sledi še 24. točka, katere vsebina se očitno ne nanaša na to pravdo, ne more onemogočiti pritožbenega preizkusa, zato ni podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, na katero meri toženkina pritožba.

12. Po navedenem pritožbeni razlogi niso podani, zato je sodišče druge stopnje toženkino pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in na podlagi 353. člena ZPP potrdilo prvo sodbo.

O stroških pritožbenega postopka:

13. Ker sta obe pravdni stranki s svojima pritožbama propadli, nista upravičeni do povračila priglašenih stroškov za pritožbi. Ker tudi v svojih odgovorih na nasprotnikovo pritožbo pravdni stranki nista navajali nič takega, kar bi olajšalo pritožbeni preizkus, morata priglašene stroške za odgovor kriti sami. V skladu s prvim odstavkom 165. člena ZPP zavrnitev obeh pritožb vključuje tudi odločitev o zavrnitvi zahteve pravdnih strank za povrnitev stroškov pritožbenega postopka.