Jedro

Sodišče prve stopnje je izoblikovalo ustrezno dokazno oceno, da je za skrbnico primerna hčerka B. B., saj njena težnja po namestitvi matere v DSO ni v nasprotju s koristmi nasprotne udeleženke, temveč je v njeno korist, sin C. C. pa tega ne prepoznava.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje nasprotno udeleženko A. A. postavilo pod skrbništvo in za njeno skrbnico določilo hčerko B. B. Skrbnici je določilo dolžnost, da nasprotno udeleženko zastopa, vestno skrbi za njeno osebnost, pravice in koristi, skrbno upravlja njeno premoženje ter zanjo sklepa pravne posle in si pri tem prizadeva za izvajanje zdravstvenih ukrepov za odpravo vzrokov, zaradi katerih je bila nasprotna udeleženka postavljena pod skrbništvo. Nasprotni udeleženki je odvzelo tudi pravico voliti in biti voljen ter sklenilo, da bo o stroških postopka odločeno s posebnim pisnim sklepom.

2. Zoper navedeni sklep se je pravočasno, iz vseh pritožbenih razlogov in v celoti pritožil udeleženec C. C. in pritožbenemu sodišču predlaga, da sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Trdi, da je sodišče prve stopnje nepopolno oziroma zmotno ugotovilo dejansko stanje, v posledici česar je napačno uporabilo materialno pravo, zlasti v delu, ko je za skrbnico nasprotne udeleženke postavilo B. B. Prepričan je, da bi moralo sodišče za skrbnika postaviti njega. Poudarja, da ima osebne lastnosti in sposobnosti, ki so potrebne za opravljanje obveznosti skrbnika in niso v nasprotju s koristmi varovanke. Sodišče bi moralo ugotoviti, da za mamo skrbi že od leta 2016, v februarju 2016 ji je rešil življenje, ko je bila v letu 2018 in do 20. 3. 2019 brez dohodkov, je poskrbel za njeno prehranjevanje, plačevanje položnic in gospodinjstvo. Mama v svojih svetlih trenutkih izrecno večkrat pove, da želi ostati v domačem okolju pri njem. Sestra B. B. ni primerna za skrbnico, saj z mamo ni imela dobrega odnosa, od doma je odšla pri petnajstih letih in z mamo ni bila nikoli povezana. Maminih želja ne bo upoštevala, njene koristi so popolnoma v navzkrižju s koristmi in pravicami ter željami matere. Sodišče prve stopnje je pomanjkljivo in enostransko povzelo izpovedi strank, prič ter ostale dokaze v spisu in odločitve tudi ni zadostno obrazložilo. Prezrlo je izpovedi osebne zdravnice dr. D. D. in priče E. E., ki sta obe skladno izjavili, da je za mamo ustrezno poskrbljeno. Pritožnik tudi trdi, da sestram (predlagateljicam) ni nikoli grozil, obiske mame dovoli, vse so dobrodošle. Maminih 370,00 EUR vdovske pokojnine in 350,00 EUR dodatka za pomoč in postrežbo porabi za mamo. Stroški elektrike za hišo so visoki, za januar 2021 so bili 274,00 EUR, od tega približno 150,00 EUR predstavlja gretje mamine sobe. Mami kuha kosilo, kokošjo juho, krompir, zajce, postrvi, piščance, za zajtrk mleko in kosmiče ali mleko in kašo. Iz predloženih računov je razvidno, da za mamo kupuje kozje mleko, prepeličja jajca, sardine, sadje. Mamino dodatno zavarovanje stane 38,00 EUR, najem bolniške postelje 18,00 EUR, dodati pa je treba še prehrano, pranje perila, higienske pripomočke, posteljnino, zamenjavo vzmetnice. Sestra B. B. situacijo lažno prikazuje, sam je prepričan, da za mamo ustrezno skrbi, sestra pa bi jo rada le oddala v dom starejših občanov (v nadaljevanju DSO).

3. Na vročeno pritožbo je odgovorila samo predlagateljica B. B. in predlaga njeno zavrnitev. Poudarja, da so v pritožbi novote, poleg tega se materi stanje slabša, rabi že posebno blazino zaradi preležanin, zaradi težav s požiranjem ji je svetovana gastrostoma. Vztraja, da brat za mater ne skrbi ustrezno, bivanjske razmere pa so ogrožujoče. Brat je zabil kuhinjo, prelepil okna, odstranil kljuko, objekt zaliva voda.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V skladu s 350. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP1), ki se na podlagi 42. člena ZNP-12 uporablja tudi v nepravdnih postopkih, sodišče druge stopnje preizkusi sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu ter v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7. in 11. (razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje), 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava. Pritožbeno sodišče se v nadaljevanju opredeljuje le do tistih pritožbenih navedb, ki so odločilnega pomena za sprejeto odločitev (prvi odstavek 360. člena ZPP).

6. Pritožnik C. C. ne sprejema dokazne ocene sodišča v delu, ko ugotavlja, da je za skrbnico primerna B. B., pritožnik pa za skrbnika ni primeren. Drži, da nepokretna nasprotna udeleženka ni imela vnetij, ran in je bila zdrava, dobrovoljna ter da je za njene osnovne potrebe, kot je povedala tudi patronažna sestra, poskrbljeno, vendar to še ne pomeni, da je za nasprotno udeleženko, ki boleha za napredovano demenco Alzheimerjevega tipa, poskrbljeno na način, kot ga taka oseba dejansko potrebuje. Poleg nevrodegenerativnega vzroka za propad možganskih celic v sklopu Alzheimerjeve bolezni, je na razvoj bolezni pri nasprotni udeleženki pomembno vplivalo tudi žilno obolenje, saj se zdravi zaradi arterijske hipertenzije in sladkorne bolezni. V letu 2006 in 2008 je bila obravnavana tudi v psihiatrični ambulanti. Zaradi kognitivnega upada, zaradi osiromašenega mišljenja in pomanjkanja uvida v svoje bolezensko stanje ni sposobna sama skrbeti zase, za svoje pravice in koristi. Zato rabi celovito oskrbo, ki ne zajema le osebne nege in hranjenja, temveč tudi zastopanje, vestno skrb za njeno osebnost, pravice in koristi, skrbno upravljanje z njenim premoženjem ter prizadevanje za izvajanje zdravstvenih ukrepov, česar pritožnik v celoti ne uvidi in ne izvaja.

7. Sodišče prve stopnje je zanesljivo ugotovilo, da pritožnik vedno in v celoti ne ravna v skladu s koristmi nasprotne udeleženke. Tudi, če pritožbene navedbe o tem, da sin za mamo skrbi že od leta 2016, da ji je v februarju 2016 rešil življenje, da je poskrbel za njeno prehranjevanje, plačevanje položnic in gospodinjstvo, ko je bila v letu 2018 in do 20. 3. 2019 brez dohodkov, to ne pomeni, da za mater v celoti v redu skrbi. Da materinega denarja, s katerim razpolaga, ne porablja izključno za njene potrebe, je moč zaključiti tudi iz samih pritožbenih navedb, saj nekritično ocenjuje, da pri znesku porabe elektrike za hišo (za mesec januar 2021) v višini 274,00 EUR, na mamino sobo odpade kar 150,00 EUR. Iz predložene prve in zadnje strani obračuna za januar 2021 pa tudi ni razvidno, da gre za odjemalno mesto za prvo nadstropje, kjer naj bi se nahajala materina soba. Tudi sicer transparentno ne prikaže, za kaj porabi materin denar. Iz predloženih računov za hrano ni moč ugotoviti, kolikšni so stroški gospodinjstva za hrano in koliko odpade na člana gospodinjstva. Pritožbeno sodišče zato trditvi, da pritožnik mamin denar porabi zanjo, ne more slediti. Poleg tega iz pritožbenih navedb tudi ni mogoče zaključiti, da je mama redno hranjena s toplimi obroki in tudi ne, da je hranjena z zanjo ustrezno hrano. Novo kuhinjo je pritožnik montiral šele v zadnjem mesecu, kje je pred tem kuhal in opravljal kuhinjska opravila, ni povedal, hiša pa tudi ni priklopljena na javni vodovod3. 8. Zaradi svojega stanja nasprotna udeleženka rabi tudi ustrezno strokovno pomoč. Te ji pritožnik ni usposobljen nuditi. Glede na zdravstveno stanje nasprotne udeleženke, ki zaradi napredovane demence in slabega fizičnega stanja, potrebuje pomoč pri čisto vseh, tudi osnovnih življenjskih aktivnostih, bo zanjo oziroma za njene potrebe, brez dvoma ustrezneje poskrbljeno v za to usposobljeni instituciji, v DSO, saj ji bo tam nudena strokovna pomoč s strani za to usposobljenih oseb in s tem zagotovljena tudi večja vsestranska varnost, nega in oskrba, ki jo močno dementna oseba nedvomno potrebuje. Sam pritožnik je priznal, da tožnico zaklene v sobo ali v hišo in jo v njej pusti samo, ko gre po opravkih. To je absolutno neprimerno in ogroža njeno varnost. Z bivanjskimi razmerami se je sodišče seznanilo tudi na podlagi fotografij. Razmere so, kljub pojasnilu pritožnika, da so vedno živeli v „ciganiji“ in so na tako okolje navajeni, nevzdržne in nesprejemljive. Šele v zadnjem času so se začele predvsem glede sobe, v kateri biva nasprotna udeleženka, izboljševati, in to kot posledica dalj časa trajajočega in intenzivnega prigovarjanja pritožniku, da je nasprotna udeleženka dobila vsaj ustrezno bolniško posteljo. Patronažna sestra F. F. je to potrdila, soba se ji sedaj zdi nekako zadovoljiva. Ob tem je res ocenila, da dokler so vsaj osnovne potrebe nasprotne udeleženke zagotovljene, namestitev v dom še ni potrebna. Vendar je obenem izpovedala tudi, da so bile ravno slabe bivanjske razmere nasprotne udeleženke razlog, da je vzpostavila stik s Centrom za socialno delo (v nadaljevanju CSD). Osnove potrebe nasprotne udeleženke so bile tako očitno zagotovljene le kar se tiče osebne nege in osnovne hrane, kar pa ni dovolj, kot je pravilno zaključilo sodišče prve stopnje.

9. Predlagateljice se zavedajo materinega stanja in prepoznavajo njene potrebe in jih tudi želijo zagotoviti. Dogovor z bratom o tem ni mogoč. Skladno so izpovedale, da jim je brat v veliki meri preprečeval ali vsaj oteževal izvajanje pomoči nasprotni udeleženki in si je tako pravzaprav skrb za mater prilastil. Da se pritožnik ne zaveda resnosti zdravstvenega stanja matere, se kaže tudi v tem, da nekritično meni, da mati v svetlih trenutkih izraža željo po tem, da ostane pri njem doma. Sodišče prve stopnje se je, zlasti z upoštevanjem izvedenskega mnenja in zaslišanjem osebne zdravnice ter patronažne sestre, prepričalo, da nasprotna udeleženka svojega stališča glede namestitve v dom ni sposobna podati. Tudi CSD sina ne vidi kot primernega skrbnika, predvsem, ker s sredstvi nasprotne udeleženke ne ravna tako kot bi moral, dogovora na CSD glede porabe sredstev se ni držal. CSD za skrbnico predlaga hčerko B. B. S predlogom se strinjata obe sestri, ker tudi sami sestro B. B. vidita kot primerno skrbnico. Sodišče prve stopnje je tako na podlagi vestne in skrbne ocene vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj izoblikovalo ustrezno in prepričljivo dokazno oceno, da je za skrbnico A. A. primerna hčerka B. B., saj njena težnja in težnja drugih dveh predlagateljic po namestitvi matere v DSO ni v nasprotju s koristmi nasprotne udeleženke, temveč je v njeno korist, sin C. C. pa tega ne prepoznava. Trditve o odtujenosti B. B. in matere so pavšalne, nedokazane in v nasprotju s skladnimi trditvami predlagateljic, zato ne prepričajo. Sam trdi, da je B. mater redno obiskovala, enkrat na 14 dni oziroma največ enkrat na teden, zato ni mogoče sprejeti trditve, da sta si odtujeni. O primernosti B. B. se je sodišče prve stopnje prepričalo z zaslišanjem in tudi na podlagi navedb ostalih predlagateljic ter mnenja CSD. Svojo odločitev je sodišče natančno in skrbno obrazložilo. Pritožbene trditve tako dokazne ocene sodišča prve stopnje o tem, da je za skrbnico primerna B. B., pritožnik pa ne, ne omajejo.

10. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da sodišče prve stopnje zatrjevanih kršitev pravil pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava ni zagrešilo, prav tako ne zatrjevanih kršitev ustavnih pravic. Ker zatrjevani pritožbeni razlogi in po uradni dolžnosti preizkušeni razlogi niso podani, je sodišče druge stopnje na osnovi 2. točke 365. člena ZPP, v zvezi z 42. členom ZNP-1 pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo.

1 Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami. 2 Zakon o nepravdnem postopku, Uradni list RS, št. 16/2019. 3 Izražena je bila skrb, da voda iz vaškega vodovoda ni pitna.