Jedro

Pouk o pravnem sredstvu je napačen. Zoper izpodbijani sklep, ki ga je izdal organ prve stopnje, upravni spor torej ni dovoljen ter je sodišče tožbo zato zavrglo. Ker se je tožnik ravnal po napačnem pouku o pravnem sredstvu in je vložil tožbo namesto pritožbe, mu zato rok 15 dni za pritožbo zoper izpodbijani sklep začne teči prvega dne po vročitvi tega sklepa sodišča.

Izrek

Tožba se zavrže.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijanim sklepom zavrgla predlog za obnovo postopka, končan z odločbo Davčne uprave Republike Slovenije, Davčnega urada A, št. 48111-1/01-4-51-89/06 z dne 12. 4. 2001. Predlagatelj je v predlogu navedel, da vlaga predlog za obnovo postopka izključno zaradi nepravilnega teka zamudnih obresti, ki so mu bile naložene v plačilo in se pri tem sklicuje na odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije opr. št. U-I-356/02-14 z dne 23. 9. 2004. Tožena stranka je predlog za obnovo postopka zavrgla ter se pri tem sklicevala na 1. točko 260. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99 do 73/04, v nadaljevanju ZUP), ki določa, da se postopek, ki je končan z odločbo zoper katero v upravnem postopku ni rednega pravnega sredstva (odločba, dokončna v upravnem postopku) obnovi tudi, če se zve za nova dejstva ali najde ali pridobi možnost pridobiti nove dokaze, ki bi bili mogli sami zase ali v zvezi z že izvedenimi in uporabljenimi dokazi pripeljati do drugačne odločbe, če bi bila ta dejstva oziroma dokazi navedeni ali uporabljeni v prejšnjem postopku. Pogoj za obnovo postopka je obstoj vsaj enega obnovitvenega razloga iz 260. člena ZUP. Obnovitveni razlogi so v zakonu taksativno našteti, kar pomeni, da jih ni mogoče širiti na podobne primere. Obnova postopka tako ni možna, ker je bil pozneje sprejet drugačen pravni predpis ali ker je bila sodna ali upravna taksa o nekem pravnem vprašanju pozneje spremenjena. Obnovitveni razlog tudi ni napačna uporaba materialnega zakona, veljavnega v času upravnega odločanja. Prav tako ni možna obnova postopka zaradi dejstev, ki so nastali po tem, ko je bila v postopku že izdana odločba, saj v predlogu navedeno dejstvo ni obstajalo v času prvega odločanja. Ker po mnenju tožene stranke zatrjevani obnovitveni razlog kot okoliščina, na katero se predlog opira, ni izkazan, je predlog za obnovo zavrgla na podlagi 2. odstavka v zvezi s 1. odstavkom 267. člena ZUP.

Zoper navedeni sklep je tožnik vložil tožbo, v kateri poudarja, da je tožbo vložil izključno zaradi nepravilnega teka zamudnih obresti in se pri tem sklicuje na odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije, ki jo je že navajal v predlogu za obnovo postopka. Meni, da gre za napačno uporabo Zakona o davčnem postopku (Ur.l. RS št. 18/96 do 42/04) glede plačila zamudnih obresti, s tem pa je tožena stranka kršila materialno pravo in sodišču predlaga, da tožbi ugodi in izpodbijani sklep odpravi ter toženi stranki naloži plačilo stroškov postopka.

Tožbo je sodišče zavrglo iz naslednjih razlogov: Izpodbijani sklep v pouku o pravnem sredstvu navaja, da je zoper njega dovoljen upravni spor, ki se sproži s tožbo v 30 dneh po prejemu izpodbijanega sklepa pri Upravnem sodišču Republike Slovenije v B. Takšen pouk o pravnem sredstvu pa je napačen in ni v skladu z 271. členom ZUP. Ta določa, da je zoper sklep, izdan o predlogu za obnovo postopka in zoper odločbo, izdano v obnovljenem postopku, dovoljena pritožba, razen v primerih, ko po določbah tega zakona pritožbe ni. Zoper izpodbijani sklep, ki ga je izdal organ prve stopnje, upravni spor torej ni dovoljen ter je sodišče tožbo zato zavrglo na podlagi 4. točke 1. odstavka 34. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00, v nadaljevanju ZUS). Ker se je tožnik ravnal po napačnem pouku o pravnem sredstvu in je vložil tožbo namesto pritožbe, mu zato rok 15 dni za pritožbo zoper izpodbijani sklep začne teči prvega dne po vročitvi tega sklepa sodišča. Pritožba se izroči naravnost ali po pošti organu, ki je izdal izpodbijani sklep na prvi stopnji (228. člen, 235. člen in 239. člen ZUP).