Jedro

Zdrs in padec tožnice s 70 cm visoke prečke skladiščnega regala ni v neposredni zvezi s padcem spremnega lista z vrha regala.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnica se je dne 22. 5. 2002 poškodovala pri delu, kot delavka na delovnem mestu skladiščni manipulant II, pri delodajalcu Š. d.o.o., ki je imel s toženko sklenjeno zavarovalno pogodbo za zavarovanje civilne odgovornosti. Do nesreče je prišlo, ko je tožnica premikala dva regala, zložena drug na drugem, pri tem pa je z zgornjega regala padel spremni list. Tožnica ga je pobrala in ga želela namestiti na mesto od koder je padel. To je storila tako, da je po prečkah spodnjega regala splezala le toliko, da je spremni list vrnila. Ko se je po prečkah spuščala nazaj, ji je na predzadnji spodrsnilo in je padla na hrbet ter utrpela dvojni odprt zlom desne goleni.

2. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zavrnilo in tožnico zavezalo, da mora toženi stranki povrniti pravdne stroške. Ugotovilo je, da ni podana objektivna odgovornost tožene stranke, ker delo tožnice ne predstavlja nevarne dejavnosti in da trditve, ki bi narekovale presojo zahtevka po pravilih o subjektivni odgovornosti, niso bile ustrezno podane. Zaključilo je, da je do nesreče prišlo v okoliščinah, ki jih je povzročila tožnica sama, saj je s plezanjem po regalu sama povzročila, da je njeno opravilo postalo nevarno.

3. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožeče stranke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

4. Tožeča stranka v reviziji proti sodbi sodišča druge stopnje v zvezi s prvostopenjsko sodbo uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava.

Predlaga ugoditev reviziji s tako spremembo sodb obeh sodišč, da se zahtevku tožnice po temelju ugodi, glede višine pa vrne v ponovno sojenje sodišču prve stopnje. Tožnica se v reviziji ne strinja z ugotovitvijo obeh sodišč, da ni podana objektivna odgovornost tožene stranke, saj so delavci morali plezati po prečkah regalov zato, da so spremne liste, ki so z regalov padali, nameščali nazaj. S tem so bili izpostavljeni delu na višini in povečanim škodnim nevarnostim. Skrajno nenavadna je tudi ugotovitev pritožbenega sodišča, da je vračanje odpadlih spremnih listov na način, kot ga je uporabila tožnica povsem nenevaren. Glede zatrjevanja subjektivne odgovornosti, pa je tožnica prepričana, da je na prvem naroku glavne obravnave podala take navedbe, iz katerih je mogoče ugotoviti vse elemente subjektivne odgovornosti zavarovanca tožene stranke.

5. Sodišče je revizijo vročilo Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženi stranki, ki pa nanjo ni odgovorila (1. odstavek 375. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP).

6. Revizija ni utemeljena.

7. Glede na dejanske ugotovitve (tožnica se je samovoljno odločila, da bo splezala na regal, morala pa bi uporabiti lestev ali dvigalo), ki so v sodbah nižjih sodišč izčrpno obrazložene, tudi revizijsko sodišče soglaša z materialnopravnim zaključkom obeh sodišč, da škoda, ki je tožnici nastala, ne izvira iz nevarne dejavnosti zavarovanca tožene stranke, kar je sicer nujen pogoj za njegovo odškodninsko obveznost po pravilih o objektivni odgovornosti (glej določbe 131., 149. in 150. člena Obligacijskega zakonika)(1). Dejstvo, da je delodajalec zahteval, da je delo brezhibno narejeno, v ničemer ne vpliva na odločitev o tem, da v konkretnem primeru ne gre za opravljanje nevarne dejavnosti.

8. Stališče pritožbenega sodišča, da je plezanje po regalu (ob predpostavki, da so kolesca pritrjena) povsem nenevarno, izhaja iz ugotovitve, da ni šlo za plezanje na 180 cm ali 360 cm visok regal, ampak le za uporabo največ tretje prečke, pri čemer je prva skoraj v nivoju tal (tožnici je spodrsnilo na drugi prečki regala, na višini cca. 70 cm). Revizijsko sodišče je prav tako mnenja, da plezanje po regalu do določene višine ob blokiranih kolescih samo po sebi ne predstavlja nevarne dejavnosti.

9. Trditve o subjektivni odgovornosti tožničinega delodajalca so bile pravočasno podane, vendar pa iz njih niso bili razvidni vsi elementi krivdne odgovornosti. Tožnica je neustrezno oz. nepopolno zatrjevala tako nedopustno ravnanje kot tudi vzročno zvezo.

10. Tožnica je pravočasno zatrjevala samo, da delodajalec ni ustrezno poskrbel za varnost (oz. je nedopustno ravnal), s tem ko ni pritrdil spremnih listov. Revizijske navedbe, da je bilo delodajalcu znano, da zaposleni plezajo po regalu, pa je tožnica podala šele po prvem naroku in se v skladu s 286. členom ZPP štejejo za prepozne, saj ni izkazala, da jih brez svoje krivde ni mogla podati prej.

11. Glede vzročne zveze pa je tožnica zatrjevala, da je do njene poškodbe prišlo v neposredni zvezi s spremnim listom, ki je padel z vrha regala. Če bi delodajalec spremne liste na regale nameščal tako, da ti ne bi padali, potem tožnica ne bi imela nobenega razloga, da bi se po regalih vzpenjala. Škodni dogodek ni neposredna in tudi ne predvidljiva posledica padca spremnega lista, zato zatrjevana vzročna zveza ni adekvatna. Padec spremnega lista (in tudi njegovo vračanje) tako redoma in praviloma ne pripeljeta do nastanka poškodbe. Ugotovitev nižjih sodišč, da elementi subjektivne odgovornosti niso bili ustrezno zatrjevani, se tako izkaže za pravilno.

12. Ker revizijski razlogi niso utemeljeni in ker revizijsko sodišče tudi ni našlo razlogov na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je na podlagi 378. člena ZPP zavrnilo revizijo in z njo priglašene revizijske stroške (1. odstavek 165. člena ZPP in 1. odstavek 154. člena ZPP).

Op. št. (1): Podobne odločitve je revizijsko sodišče sprejelo v judikatih II Ips 231/2005, II Ips 421/2000, II Ips 384/2007 in II Ips 520/2004.